Muser, Erna (1912–1991)

MUSER Erna (Ernesta), slavistka, pesnica, publicistka, urednica in prevajalka, r. 26. apr. 1912 v Trstu, živi v Lj. Oče Josip, poštni uslužbenec, mati Amalija Dobrajc, sobarica, oba sta prišla v Trst za zaslužkom. Po prvi svet. vojni se je družina 1920 preselila v Lj. in tu je M. maturirala na Klas. gimn. (1931) in diplomirala na slavistiki (1935). Med 1939–41 je bila prof. na gimn. v Murski Soboti. Med drugo svet. vojno je bila aktivistka OF v Lj., zaprta v Lj. in Benetkah, internirana v Ravensbrücku in Neubrandenburgu. Po vojni je do 1961 službovala v Lj. na Ministr. za prosveto kot inšpektor, nato pri glav. odb. AFŽ, na učiteljišču, v arh. CK ZKS, nazadnje na Inštitutu za zgod. delavskega gibanja (IZDG). Pesmi je začela pisati v gimn. in jih pred vojno objavljala v Žaru (1930/31 – psevd. Dana), ŽS, Sd, MP, Mladem Prekmurcu, NŽ (psevd. Ljuba), po vojni v SlovZb in NZ. Izbor predvoj. in medvoj. pesmi je izdala v zbirki Vstal bo vihar (Lj. 1946). Predvojne pesmi »so polne temne razbolelosti, ki sprva deluje v izrazito notranjem osebnem prostoru, nato pa se vse močneje preveša navzven in najde tla ob spoznanju družbene bede, še posebno pa ob spoznanju krivičnega položaja žene. Na tej poti se ji doživljanje sveta spreminja od trpne bolečine k samozavestnemu uporu ... Razumljivo je, da se v taboriščni liriki, zapisani iz trpljenja, upora in upanja, njena ideološka zavest še bolj okrepi in strne s skupnostno zavestjo« (B. Paternu). Po vojni je opustila pesništvo in se poskusila v mladinski prozi v Povesti o sreči (Ciciban II, Lj. 1946–47, v devetih št.). Uredila je izbor iz Cankarja Jaz, bratje, pa vem za domovino (1951, spremna beseda in opombe). Izbrala, uredila, s spremno besedo in opombami je opremila knjigi Zofke Kvedrove: Veliki in mali ljudje (1960) in Odsevi. Iz pripovednih in dramskih del (1970, Kondor 119). Napisala je besedilo in uredila zbornik Spomeniki naj govore (Zbornik spomenikov NOB v obč. Novo mesto, Novo mesto 1972). Uredila in spremno besedo je napisala izboru pesmi Vere Albrehtove in Katarine Špur v knjigi Ravensbriške pesmi (Murska Sobota 1977). Pomembno je njeno delo pri šol. knjigah. Z M. Jamar in Rozko Štefan je sestavila Slovensko berilo I, II, III in IV, ki so doživela celo vrsto. ponatisov. Ur. je Berilo za izobraževalne tečaje (1949), Novo berilo za izobraževalne tečaje (1950), z Jamarjevo Opombe k Berilom za izobraževalne tečaje (1952). Bila je tudi v ur. odb. za sestavo beril za višje razr. sred. šol. Z drugimi je sestavila Srbsko ali hrvatsko vadnico za drugi razr. gimn. (1954). Veliko je pisala o ženskem vprašanju in ženskem gibanju na Slov. in izdala Socializem in osvoboditev žensk (dopolnjena slov. izdaja, 1960) ter Socialisti in komunisti ter boj Slovenk za enakopravnost (PZDG 1967, št. 1–2). Pogosto je pisala o slov. šoli, o šoli na splošno, o šolski reformi, o ženskem prazniku 8. mar., o Ravensbrücku, o revolucionarkah Klari Zetkin in Rozi Luxemburg, predvsem pa o slov. pesnicah in pisateljicah: Anica Černaj, Lojzka Štebi, Kristina Šuler, Zofka Kveder idr. Prevedla je nekaj krajših del: S. Vurgun, Tega nas je Lenin naučil (NZ 1946, št. 3); Veselina Genovska, Mati (DEn 1947, št. 31); Julius Hay, Nasip ob Tisi. Igra v 4 dej. (1957, cikl.); Luise Dornemann, Jenny Marx (MK Lj. 1961); Julian Tuwim, Pesmi (NSd 1961, 5 pesmi in intervju z njim); Roza Luxemburg, Iz boja in življenja. Izbrana pisma (izbrala, priredila in prevedla, MK Lj. 1963).

Prim.: Anagr. urad Trst; B. Paternu idr., Slov. književnost 1945–1965, I, Lj. 1967, 96–97; II, 410; L. Legiša, E.M., Vstal bo vihar, NŽ 1946, 295–96 in SPor 1947, št. 247; Kojeko 2, 700–01; Knjiga '77, 508; Slov. književnost, CZ Lj. 1982, 241–42.

Jem.