Možina, Boris (1903–1999)

MOŽINA Boris, šolnik in gospodarstvenik, r. 15. jan. 1903 na Brjah pri Ajdovščini v učiteljski družini, živi v Trstu. Osn. š. na Brjah pri očetu, maturiral na slov. učiteljišču v Tolminu. Bil je med ustanovitelji in prvi preds. Dijaškega društva, ki je izdajalo ciklostilirano dij. glasilo in 1922 uprizorilo v Tolminu Govekarjevo tridejanko Legionarji. Prvo službo je nastopil 1924 v Vrhpolju pri Vipavi in v sodelovanju z Zorkom Jelinčičem in mladim vipavskim pesnikom Dragom Bajcem ustanovil prosv. društvo »Sebastijan Krelj«. 1925 je služboval v rojstnih Brjah, kjer je ustanovil mlad. šol. pev. zbor in z njim nastopil 1926 na reviji v Rihemberku. S šolarji je uprizoril tridejanko Šarlijeva teta. Bil je zadnji učitelj, ki je na Brjah poučeval v slovenščini. 1926 je bil odpuščen iz službe, odšel v Jslo in bil nameščen na šoli v Mokronogu in po dveh letih v Zvirčah v Suhi krajini, kjer je priredil dvomesečni večerni kmet. tečaj za fante, potem ko je sam opravil tečaj na kmet. šoli na Grmu pri Novem mestu. Iz Zvirč je odšel 1930 na enoletni telovadni tečaj Sokola v Mrb. in nato poučeval na šolah v Velikih Laščah in v Medvodah. Po abiturientskem tečaju za indust. in trg. v Lj. se je posvetil gospodarstvu in se zaposlil pri koncernu Vevče. Tik pred razpadom Jsle 1941 je kot tajn. deloval v odboru Legije Primorcev za osvoboditev Primorske izpod fašizma, takoj po razpadu Jsle pa je bil med ustanovitelji Odbora za osvoboditev Primorja, ki se je aktivno povezal z izvršnim odb. OF Sje in deloval po njegovih navodilih. Po odhodu v partizane je deloval na gosp. področju v Črnomlju, nato pa kot načelnik za prehrano pri Pokraj. komisiji na Primorskem in od jan. 1945 kot poverjenik za denarne zadeve. Po prihodu v Trst ob osvoboditvi je bil za krajšo dobo zaposlen pri Banca d'Italia v Trstu, nakar je odšel v Gorico in v Trgovskem domu postavil podružnico Denarnega zavoda Slovenije. Kmalu nato je enaki podružnici postavil tudi v Tolminu in Ajdovščini. Ker zavod v Gorici ni imel upanja za uzakonitev, je sodeloval pri postavljanju novih temeljev Kmečke banke v Gor. v Moncarovi hiši (ul. Carducci) in bil 19 mes. njen podravnatelj. Po vrnitvi v Trst je 1947 pri podjetju Papyros razvil trgovino z rotacijskim papirjem in oskrboval takratna dnevnika Primorski dnevnik in Corriere di Trieste. 1950 je ustanovil podjetje Tergestrans za tukajšnjo in inozemsko trgovino s papirjem. 1952 je bil soustanovitelj trgov. družbe La Casa del cinghiale za uvoz usnja iz Jsle in jo vodil kot administrator. Sodeloval je pri ustanavljanju družbe Società Finanziaria per i traffici internazionali, ki je začela delovati v ul. Geppa 9 in služila slov. podjetjem za finančne posle vse do odprtja Tržaške kreditne banke. M. je bil med soustanovitelji zadruge Naš Kras in zadruge Planinski dom Mangart, sodeloval pri Slov. gospodarskem združenju in Slov. planinskem društvu in bil več let odb. GlasbM v Trstu. Kot član Kluba starih goriških študentov je objavljal v časopisih članke in se zavzemal za postavitev spominske plošče Janezu Svetokriškemu v Vipavskem Križu in Sebastijanu Krelju v Vipavi. Priobčil je tudi opis mlinov na Vipavskem in pisal o Slov. plemiških pismih, ki jih je objavil prof. Pavle Merkù.

Prim.: Osebni podatki; lastni arh.; Mar. Waltritsch, Slov. bančništvo in posojilništvo na Goriškem, Gor. 1982, 184 in pass.; PDk 16. jan. 1983 s sl.

Koren