Mlakar, Ivan (1932–2004)

MLAKAR Ivan (Alojz), geolog, r. 5. febr. 1932 v Lj. Oče Alojzij, čevljar, mati Ana Gaber, gospodinja. Osn. š. obiskoval v Sostrem (Dobrunje) pri Lj. Maturiral na klas. gimn. v Lj. 1951. Diplomiral kot inž. geologije na Prirodoslovno-matematično-filoz. fak. (geološko-paleontološka štud. skupina) U v Lj. 1956 in se takoj zaposlil pri rudniku živega srebra v Idriji. Naziv doktorja znanosti si je pridobil 1981 iz tektonske geologije z disertacijo Krovna zgradba idrijsko-žirovskega ozemlja. V letih 1956–57 je bil pri vojakih, nato spet v službi pri idrij. rudniku (od 1957, zadnjih 10 let kot vodja geološke službe) do 1977, ko so rudnik začasno zaprli. Tedaj se je zaposlil na Geološkem zavodu Sje v Lj., kjer dela na odd. za mineralne surovine. Od 1957 živi v Idriji. Raziskoval je rudišča živega srebra (Sv. Ana, Idrija), cinka in svinca (Knapovže, širša okolica Litije), barita (Pleše pri Škofljici), antimona (Trojane, Lepa njiva), bakra (Škofije, Sovodenj) in urana (Žirovski vrh, Sv. Valentin). Na podlagi svojih raziskav je napisal 10 objavljenih znanst. del (nekatera v družbi z drugimi geologi), zraven tega pa še 10 poljudnoznanst. razprav in člankov, v rokopisu pa ima še več drugih del. O idrijskem rudišču je predaval na U oziroma simpozijih v Zgbu, Münchnu in Barceloni. Značilnost njegovih razprav je novo, na praktičnih izkustvih temelječe pristopanje k problemom, ki imajo skoraj vedno tudi praktični cilj: najti določeno rudo. Do zaključkov prihaja na podlagi bogate in natančne moderne grafične dokumentacije, ki omogoča dobre prostorske predstave. Ob upoštevanju in obenem kritičnem presojanju starejših avtorjev v svojih razpravah postavlja nove ugotovitve in razgrinja lastne poglede na strukturo in nastanek rudišč. Svojo znanst. raziskovalnost usmerja v odkrivanje zakonitosti o strukturi in starosti idrijskega rudišča ter širšega rudonosnega območja. Izhajajoč iz njegovega geološkega dela, so mlajši rudniški strokovnjaki (Čar, Placer, Cigale) začeli dograjevati t. i. »idrijsko geološko šolo«, za katero so značilni novi, domiselni postopki. M. je 1965 prejel nagrado sklada Borisa Kidriča za delo Postrudna tektonika pri iskanju orudenih con na območju Idrije, 1973 nagrado sklada Borisa Kidriča (skupaj z dr. M. Drovenikom) za delo Strukturne in genetske posebnosti idrijskega rudišča, 1975 pa je geološka služba idrijskega rudnika, ki jo je on vodil, prejela priznanje občine Idrija za uspešno znanstveno in raziskovalno dejavnost v občini; 1983 je prejel Zoisovo plaketo za uspešno znanst. in strok. delo na področju montanističnih ved; od 1973 je častni član Zveze rudarskih in metalurških inž. in tehnikov SRS. Njegova dela so objavljena v: Geologija (Lj.), 1959(5), 1967(10), 1969(12), 1971(14), 1972(15), 1975(18); Rud. met. zbornik 1 (Lj. 1965); Rudarstvo, geologija i metalurgija XVIII/2 (Bgd 1967) in v delu več avtorjev Izotopnyj sostav sery v rudah nekotoryh mestoroždenij zapadnoj časti sredizemnonmorskogo rtutnogo pojasa, v izdaji AN (Akademija znanosti) SSSR (Moskva 1973), ter v gradivu I Congreso internacional del Mercurio (Barcelona 1974).

Prim.: Osebni podatki (avg. 1984).

Pšč.