Mirković, Mijo (1898–1963)

Mirković Mijo (Mate Balota), ekonomist, književnik, zgodovinar, sociolog, publicist, r. 28. sept. 1898 v Raklju (južna Istra), u. 17. febr. 1963 v Zgbu. Oče Antun, mati Mara Percan. Osn. š. obiskoval v rojstnem kraju, gimn. v Pazinu in v moravskem Zábrehu (maturiral 1919). Slavistiko in filoz. je študiral na U v Zgbu in Bgdu, ekon. in filoz. na U v Frankfurtu na Meini in v Berlinu. V Frankfurtu je doktoriral z O glavnom razlogu gospodarske zaostalosti slovenskih naroda (1923). V času šolanja je bil nekajkrat priložnostno zaposlen, udeležil se je tudi kot avstr. vojak bojev na it. fronti. Javno je pričel nastopati še kot dijak v Pazinu (sodelovanje pri dij. listu), bil je ur. in časnikar pri puljskem Hrvatskem listu (1917–18), ur. dij. lista Jitro v Zábrehu (1918–19), časnikar zgb Novosti, deloval je v ured. trž. Pučki prijatelj (1921) in bil tajn. pododb. polit. društva Edinost za Istro. Med študijem v Nem. je dopisoval v jsl. in češkoslov. časnike. Po povratku v Jslo je imel različne zaposlitve, 1928 je postal prof. pravne fak. v Subotici (prav tam od 1933 izredni in od 1939 redni prof.), od 1939 je bil redni prof. in kmalu nato (1940) dekan Ekonomsko-komerc. visoke š. v Bgdu. Po okupaciji Jsle je pobegnil na Krk, imel nekaj začasnih zaposlitev in bil večkrat zaprt (Nem., It., ustaši), 1944 pa je odšel med part., kjer je kmalu postal pomočnik poverjenika za trg. in industr. NKOJ, bil pomočnik ministra vlade DFJ, preds. gosp. sveta FLRJ v Bgdu, ekspert Jsl. na mirovnih konferencah v Londonu in Parizu in opravljal še druge dolžnosti. Istočasno (od 1945) je vodil ekonomsko-komerc. visoko š. v Zgbu (1947 je postala Ekonom. fak.). Na zgb U je bil M. redni prof. in predaval več predmetov s področja ekonomike. 1947 je postal član JAZU in bil med 1958–61 njen glavni tajn. Svojo osebnost je M. gradil na izkušnjah časa, v katerem je živel; v mladih letih se je navzel Masarykovih nazorov, ekonomsko misel pa je gradil pod vplivom F. Oppenheimerja, W. Sombarta in K. Weberja, simpatiziral je s KPJ. M. je bil predvsem ekonomist, posvečal se je gosp. problemom Jsle, tako predvojne kot nove, socialistične. Posebej ga je zanimala problematika agrarne ekonomije. Napisal je celo vrsto samostojnih del, med temi je gotovo najpomembnejša Ekonomska historija Jsle (Zgb 1958, 1962; tudi v slov.), ki kaže M-evo posebno nagnjenje do zgod. M-evi izbrani ekonomski spisi so izšli najprej v 2 knj. (Zgb 1958) in nato v 4 knj. (Zgb 1979); med njegovimi skoraj 20 knjigami s področja ekonomije je omeniti še Poljoprivreda Italije (Zgb 1956). M. je izdal 1938 v Zgbu knjigo pesmi Dragi kamen, ki ga je uvrstila med najvidnejše čakavske pesnike (zbirka je doživela več izdaj), 1946 je izdal roman Tijesna zemlja, ki je s svojo tematiko posegel v istrske razmere, 1959 je izšla knjiga Proza i poezija, izbor pesniškega in proznega dela pa je objavljen v Na crvenoj istarskoj zemlji (Rijeka-Pula 1979). Kot zgod. se je posvetil življenju in delu istrskega protest. misleca Matije Vlačića Ilirika (prvič je o njem izdal knjigo 1938, nato dopolnjeno 1957 in 1960). V obliki spominov in kot pričevanje iz zgod. je samostojno objavil Stara pazinska gimnazija (Zgb 1950) in Puna je Pula (Zgb 1954; več izdaj). M-eva življenjska pot je bila izpolnjena z izjemnim ustvarjalnim delom, kakršno je redko za današnji čas. Njegovi izvirni pogledi so izzvali polemike, a so še zdaj vredni vse pozornosti. Živel je s svojim istrskim ljudstvom, dobro je poznal njegovo življenje in folkloro. M. je eden redkih jsl. polihistorjev, njegovo enciklopedijsko znanje mu je omogočalo multidisciplinarno ustvarjanje. Užival je že za življenja izreden ugled. Bil je večkrat odlikovan in nagrajen. Od 1968 dalje se v Pulju in v M-evem rojstnem Rakiju odvijajo simpoziji Susreti na dragom kamenu, ki so vsakokrat posvečeni M-evemu življenjskemu delovanju (gradivo s simpozijev je objavljeno v posebnih knjigah – doslej 9 zv.). M-evo pesniško ime je Mate Balota, drugi psevdonimi so Brace, Miho Krvavac, Mirko Morsky itd.

Prim.: EJ, 131; Jsl. knjiž. leksikon, Novi Sad 1971, 331; Enciklopedija hrv. povijesti i kulture, Zgb 1980, 371–72; J. Bratulić, v M. Mirković, Matija Vlačić Ilirik, zv. 1, Pula-Rijeka 1980, 7–22; D. Čalić, v M. Mirković, Izbor iz ekonomskih radova, Zgb 1958, 7–28; M. Kalčic, v M. Mirković, Na crvenoj istarskoj zemlji, Pula-Rijeka 1979, 7–24; T. Peruško v M. Balota: Proza i poezija, Rijeka 1959, 5–114; V. Stipetić, v M. Mirković, Izabrani ekonomski radovi, Zgb 1979, zv. 4; D. Šepić, Historijski pregled 2, 1963, 150–52; J. Šidak, Jugoslav. istorijski časopis 2/1963, zv. 3, 151–54; Isti, Historijski zbornik 16, 1963, 377–80; Zbornik radova, posvečen osamdesetoj godišnjici rodjenja Mije Mirkovića, Zgb 1979.

Strčić