Mikuž, Milan (1895–1976)

Mikuž Milan, strojni inženir in amaterski slikar, r. 13. maja 1895 na Mostu na Soči (Sv. Lucija) «pri Gašperju», v nekdaj znani gostilni, danes hotel Soča, u. 2. jun. 1976 v roj. kraju. Oče Anton, posestnik in gor. dež. poslanec (gl. čl.), mati Ana Pregelj, šolal se je najprej na Mostu, v Gor. pa je obiskoval slov. š. v Gregorčičevem domu in nato nem. klas. gimn., kjer je maturiral 1914. Že v mladosti je pokazal nagnjenje k risanju in se v gimn. letih prijateljsko družil z G. A. Kosom, ki je nanj vplival tudi v slik. pogledu. Študiral je v Lj. in Brnu, kjer je 1925–26 dipl. kot strojni inženir. Vrnil se je na Prim. in dobil službo v Podgori, ker pa se ni hotel vpisati v faš. stranko, je bil primoran oditi v Jslo. Zaposlil se je v Bgdu na železnici, kasneje v Slavonskem Brodu in Lj. Tu je dočakal it. okupacijo in se kmalu vključil v OF; v njegovi hišici v Šiški so se skrivaj sestajali člani IOOF. Zaradi bolezni in izčrpanosti je bil 1950 predčasno upokojen. V želji po izpopolnitvi slik. znanja se je nameraval vpisati na akad., a ga zaradi starosti niso sprejeli. Vrnil se je v rojstni kraj, kjer je deloval pri planinskem društvu in dramski skupini, predvsem pa je slikal. Naselil se je na materinem domu «pri Gregorču«, kjer si je uredil tudi atelje. V gore je vedno odhajal s skicirko, v njegovih krajinah prevladujejo tolminski motivi: planine, pašniki, gorske rože, Soča, značilne kmečke domačije in vasi. Ukvarjal se je tudi s tihožitjem in portretom. Uporabljal je naslednje tehnike: risbo, lesorez, akvarel, tempero, pastel, olje. Njegove slike so zasnovane realistično in so poudarjeno domačijske, iz njih odseva »radost nad življenjem... ljubezen do lepot rojstne Tolminske« (A. Pagon-Ogarev). V Tolminu je razst. dvakrat, 1971 v tamkajšnji knjižnici. 1972 je naslikal olje Sestanek tolminskih puntarjev na Mengorah in ga daroval Tolminski muzejski zbirki. Razst. je še na Mostu, z gor. slik. amaterji v Novi Gorici, sodeloval je tudi na razst. slik. amaterjev v Angliji. O njem je kratko oddajo posnela RTV Lj. Po upokojitvi je za SAZU zbiral vodna in ledinska imena, bil je tudi informator Tineta Logarja glede mostarskega narečja.

Prim.: Podatki vdove Ruže Mikuž; sporočilo ž. u. Most na Soči; Bori 1955, 3, 173; PrimN 21. okt. 1955; PDk 2. sept. 1971; TolmZb 1975, 484–85, barvna repr. med str. 144–45.

M. V.