Miklavič, Franc (1865–1941)

Miklavič Franc, javni delavec, r. 3. jan. 1865 v Kobaridu (pri Podselanu), u. 15. maja 1941 prav tam. Oče Jožef, trgovec in posestnik, mati Marija Medved. 3. jun. 1889 se je poročil z Marijo Mašera (Žganovo). Ni imel posebnih š., uveljavil se je kot dober gospodar (gostilničar, trgovec), deloval je v kobariški hranilnici in v polit. življenju Kobarida in gor. dežele. Za kobariškega župana je bil izvoljen 1900 in 1913. Polit. gibanja se je udeleževal na liberalni strani in na shodu te stranke v Kobaridu je podprl H. Tumo z izjavo, da so načela Narodnonapredne stranke najtrdnejša podlaga za boljšo prihodnost. 24. jan. 1907 je bil izvoljen v izvršni odbor Narodnonapredne stranke za Gor. Ta stranka ga je za svojega kandidata postavila na deželnih volitvah 1909, vendar ni uspel. 1913 je kandidiral v splošnem in kmečkem volilnem razredu, uspel je v razredu kmečkih občin (24. jul. 1913) in postal deželni poslanec v Gor. Iz predvolilnega vrveža za deželne volitve 1913 izvira članek v krščanskosocialnem Novem času. V članku je bil M. grajan zaradi izjave, da ni Boga. M. je list tožil in mar. 1914 se je na gor. sodniji odvijala zanimiva sodna razprava. Priča proti M., ki je bila iz Drežnice, je imela v klobuku napisano pričevanje, ki ga je sestavil drežniški duhovnik Kalin. Novi čas je bil obsojen, Drežničani so kasneje bojkotirali M-evo gostilno. Po prvi svet. vojni ga je it. okupacijska oblast mar. 1919 odstavila kot kobariškega župana, ker goji globoka slovanska čustva in da spada med pomembne slov. voditelje, ker da ima močan vpliv med ljudmi. M-ev sin Franc je maturiral 1910 v Gor., postal gozdarski inženir in bival v Lj. Drugi sin Rudi je bil dober sokolski telovadec, namenjen je bil za hišnega gospodarja, a je padel pri Prvačini 25. nov. 1915. Najmlajši preživeli sin Maks je bil v dijaških letih organizator gor. Preporodovcev, zaradi tega je bil okt. 1914 izključen iz gimn.

Prim.: Dekanijski arh. v Kobaridu; Gabršček 1, 542; 2, 242, 323, 423, 453; Kacinova 111, 409; Preporodovci proti Avstriji, Lj. 1970, 205, 274–92; B. Marušič, JKol 1979, 204–09.

Stres