Miklavec, Anton (1867–1948)

Miklavec Anton, prosvetni in politični delavec, r. 25. dec. 1867 pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji v Trstu, u. 16. dec. 1948 v Mrbu na obisku pri sorodnikih. Oče Josip, posestnik (hišno ime Kačun), mati Antonija Kuret. Osn. š. je dovršil v Škednju pri Trstu, nato se je sam izobraževal. Po poroki z Anitonijo Vekjet si je prizidal ob bratovi hiši stanovanje, trgovino in spodaj dvorano z odrom (1896), v letih 1910–12 pa si je zgradil poleg tega novo hišo. Dne 24. apr. 1892 je ustanovil Pevsko društvo Slava in bil dolga leta njegov preds. in duša vsega delovanja, saj so bili društveni prostori do prve svet. vojne v njegovi hiši, prireditve pa v njegovi dvorani. Pel je v zboru in v kvartetu. Za Slavo je zložil himno, ki jo je uglasbil škedenjski pevovodja Val. Pižon, žena pa je izvezla društveni prapor. L. 1901 sta vpeljala M. in preds. škedenjskega društva Velesila I. Godina v imenu Slave slov. popevke, da bi nudila ljudem domačo lahko glasbo. Z besedili pesmi je tekmoval tudi M. in nagrajeni sta bili Lahko je zate, duša (1901) in Nekdaj je bila deklica (1903). Obe društvi sta se udeležili odkritja Prešernovega spomenika v Lj. Razen doma je M. pomagal pri prosvetnem delu v drugih krajih tržaške okolice in v mestu samem. Po prvi svet. vojni je Slava pod M. vodstvom že 1919 obnovila delo in sodelovala na več prireditvah. Ko je 25. jun. 1922 slavila 30-letnico obstoja, »so prišli v gostilno, kjer je bila slavnost, fašisti, ki so polili nekaj steklenic bencina po mizah in klopeh ter zažgali. K sreči so po tem dejanju takoj odšli, da so mogli domačini ogenj pogasiti« (Dr. Pahor). Drugo M. zanimanje je bila politika. Pridružil se je tedanjim politikom (I. Nabergoj, A. Trobec, Št. Nadlišek idr.), ki so bili istočasno politiki, prosvetarji in gospodarstveniki, in postal voditelj v svojem okraju. 1897 je bil preds. volilnega odbora za Škedenj in obe Sv. Mariji Magdaleni. 1908 ga je trž. mestni svet izbral za zastopnika Slovencev v komisijo, ki se je poklonila v imenu trž. mesta cesarju Francu Jožefu ob 60-letnici vladanja. V letih 1909–19 je bil trž. mestni in deželni svetovalec ter se je trudil za svoj okraj in za pravice Slov. na Tržaškem. 1912 je pregovoril ljudi, da so odstopili toliko zemlje, da je mogla občina zgraditi cesto Costalunga in povezati Sv. M. M. Spodnjo z mestom. Ko so 11. sept. 1918 ustanovili v Trstu Narodni svet, je bil v njem tudi M. kot predstavnik Edinosti. Dne 23. nov. sta z dr. Vilfanom uradno prisostvovala razpustitvi Nar. sveta in zaprtju njegovih prostorov. Tretje M. področje je bilo gospodarsko. Dolga leta je bil svetovalec in cenilec TPH, največjega slov. denarnega zavoda v Trstu, potem odb., podpreds. in član načelstva. Bil je narodnjak starega kova, veselega značaja in neomajnega optimizma. Otrokom je kupoval šolske tablice in jih učil pisanja v domači gostilni. Napisal je Še nekaj pripomb k zgodovini slov. gledališča v Trstu in okolici (GL SSG 1945/46, št. 3). Po drugi svet. vojni se je pridružil SDZ, vendar je že bolehal.

Prim.: Podatki Margarete Miklavec; † A. M., Demokr. 24. dec. 1948; Dr. Pahor, Prosvetno delov Škednju in na Kolonkovcu od »Slovenske vile«do naših dni, Čitalnica v Skednji 1868–1968, Tr. 1968, 13 sl., 14, 17, 19, 31; Kacinova 93, 410; M. Udovič, Ob stoletnici Edinosti, Utripi, Tr., dec.1975 – mar. 1976, 44, 46; Min. Pahor, Delovanje pev. društva Slava, JKol 1983, 230–42.

Jem.