Primorski slovenski biografski leksikon
Mihelič Tone, slikar, r. 7. jan. 1915 v Škofji Loki, u. 5. okt. 1981 v Bocnu. Oče Anton, čevljarski mojster, mati Frančiška Ravnik, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v Škofji Loki, nato sred. tehn. š. (kiparsko-rezbarski odd.) v Lj. pri prof. Francetu Kralju. Od 1934–36 je v Pragi obiskoval slikarsko akademijo. Od 1940–44 je študiral v Firencah na umetn. akad. pri prof. Careni, od 1944–48 umetn. akad. v Rimu, kjer se je specializiral v freskah in dekoracijah pri prof. Ferazziju in v grafiki pri prof. Maccariju. Razstavljal je v Rimu, Benetkah, Gorici, Trstu (1955, 1977), Trbižu, Vidmu samostojno. Na skupinskih razst. v Spoletu in Cremoni je prejel prvo nagrado. Resno je zbolel 1977 in si ni več opomogel. Slikal je predvsem tržaško obalo, miramarski in devinski grad, pa tudi Višarje, gore, Kanalsko dolino, Goriška Brda. Slike so iz različnih letnih časov (najraje je imel jesen) in v različnem vremenu. Veliko je potoval in povsod slikal: Benetke, Firence, Genovo, Rim (baziliko sv. Petra in Kolosej), Pariz (Nôtre Dame), Avstrijo, Španijo. Bil je nemiren, nestalen duh, v večnem iskanju lepote. Bil je tudi dober pevec, dokler mu je zdravje dopuščalo. Rad je igral klavir: glasba, posebno simfonična, ga je navdihovala pri slikanju.
Prim.: Zorko Harej, Nemirni slikar T. M., KolGMD 1982; Zaliv, junij 1974, št. 46–47: reprodukcija sl. T. M. (str. 30–31); LitV 1955–56, 58–59.
DFB
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine