Mihelič, Silvester (1905–1981)

Mihelič Silvester, ljudski misijonar, glasbenik in glasb. vzgojitelj, r. 14. dec. 1905 v Trstu, u. 22. sept. 1981 v Tinjah na Koroškem. Starši so morali že med prvo svet. vojno zapustiti Trst, naselili so se v Sterntalu, danes Kidričevo pri Ptuju. Na prigovarjanje učiteljice sta Silvester in brat Jožef nadaljevala študij na gimn. v salezijanskem zavodu v Veržeju. Brat Jožef je postal duhovnik mrb. škofije (u. 1969), Silvester je nadaljeval gimn. na Radni in postal salezijanec. Teologijo je dovršil na mednar. teol. fak. v Turinu in 1934 prejel v Trstu mašniško posvečenje. Postal je vzgojitelj v Zgbu in Lj. V Zgbu je malo pred drugo svet. vojno dokončal študij glasbe, med vojno je deloval na Rakovniku v Lj., po vojni na Koroškem kot ljudski misijonar, nato kot duhovni pomočnik v Pliberku in Tinjah. Tu je dolga leta pomagal proštu Trabesingerju in po njegovi smrti (1975) sam postal žup. uprav. Pet let je vodil orglarsko šolo na Kamnu, vzgajal organiste in učil klavir, ob vsaki priložnosti pa se je odločno boril za pravice koroških Slov. M. je pritegnilo ljudsko petje: »Moje največje veselje je ljudsko petje.« Zdelo se mu je, da ima premajhno vlogo pri bogoslužnih opravilih, zato ga je na vseh službenih mestih širil, že zgodaj je začel komponirati, prirejati ljudske pesmi in usposabljati zbore. V Premrlovo pesmarico za moške zbore 1929 je prispeval štiri pesmi in tri so prišle v železni repertoar c. pev. zborov: Mariji čast in slava, Gledam te, o božje Srce in Jezus naj živi. 1944 se je oglasil z dvema velikonočnima pesmima za meš. zbor: Danica svetila in Ves svet se danes radosti. O njih je St. Premrl zapisal: »Obe sta krepki, izraziti, brezhibno zgrajeni v dosledni glasbeni rasti; z eno besedo skladbi boljšega okusa, boljše vrste. Druga je v drugem delu zložena deloma kanonično.« Največ pesmi je namenil božji Materi in Janezu Bosku, npr.: Zdrava Kraljica, Ko zarja zlati, Rojstvo Marijino, Zadonite pevski zbori, O Gospa (zapeli so mu jo ob odprtem grobu); Don Bosko v nebesne višave, Don Bosko ljubeznivi idr. Priredil je tudi vrsto ljudskih pesmi. Med Korošci je postala znana Pobič sem star šele osemnajst let. Kot človek je bil blag, čuteč in neomajen rodoljub.

Prim.: Umrl prof. M., Naš tednik, Clc 24. sept. 1981 s sl.: BK, S. M., Družina 18. jul. 1982.

Jem.