Metlikovec, Albert (1920–1982)

Metlikovec Albert, duhovnik, katehetski strokovnjak, r. 28. sept. 1920 v Slivnem pri Šempolaju; ko je bilo M. 15 let, se je družina preselila v Sesljan, u. 3. okt. 1982 v Novi Gorici in pokopan v Ajdovščini, kjer ga je tudi sredi dela in polnega načrtov napadla neozdravljiva bolezen. M. je obiskoval osn. š. v Slivnem, gimn. v malem semenišču v Gor., tam tudi vstopil v bogoslovje in bil 3. jun. 1944 posvečen v duhovnika. Kot novomašnik je nastopil kpl. službo najprej v Komnu, čez leto dni v Črničah, nekaj mesecev v Idriji. 1946 je prevzel upravo župnije Lozice ter soupravo Vrabč, sedem let (1950–57) žpk na Colu, deset let (1957–67) v Šempetru pri Gorici, nato dvanajst let v Ajdovščini. 16. avg. 1979 je stopil v pokoj ter se preselil v privatno stanovanje v Novo Gorico. Težko je v tako skopo odmerjenem prostoru opisati in navesti vse tisto, kar je M. napravil za razvoj pastorale, predvsem kateheze na Prim. in v vsej Sji. Za njegovo delo na tem področju ga je lj. Teol. fak. 1980 odlikovala s častnim doktoratom, Apost. sedež pa s častnim naslovom monsignorja. Sodeloval je pri nastajanju skoro vseh katekizmov, ki so izšli po vojni v Sji. V začetku je skupaj z Bernardinom Godničem (PSBL I, 439) in Francem Godničem pripravljal sprva na ciklostil razmnožene, kasneje pa tiskane katekizme Krščanske resnice (1957), Zgodbe sv. pisma stare zaveze (1958), Cerkev skrivnostno Kristusovo telo (1958), Zakramenti (1959), Pravila kršč. življenja (1960); na njegovo pobudo je Jožko Benedetič prevedel in priredil francosko knjigo Coment j'eleve mon enfant, ki je izšla v Novi Gorici 1962 v skrčeni obliki pod naslovom Materam o krščanski vzgoji najmlajših. Zadnje pogl. Verska vzgoja je M-evo delo. M. je bil tudi eden izmed pobudnikov ustanovitve ŠSK in njegov tajn. ter MKS, v katerem je bil član od vsega začetka, 10 let tudi tajn. (prej 4 leta tajn. MPS). V tem času je spisal z A. Smerkoljem katek. za peti letnik Vaša rast v veri in sodeloval pri domala vseh katehetskih besedilih, ki so izšla od 1957 v Sji. Med prvimi v Sji je začel skupaj z omenjenima bratoma Godničema in Gašperjem Rudolfom 1964 redni mladinski verouk v župniji. Skupaj s kateheti dijaške skupine na Kapeli pri Novi Gorici je izdajal Veslajmo (1960–64), dokler ni bila administrativno ukinjena. Veliko je naredil za strok. usposabljanje katehetov. 1969 je sprožil pobudo za enotedenski katehetski tečaj na Mirenskem Gradu, sam pa je tudi te tečaje strok. in odločno vodil, dokler mu je zdravje dopuščalo (1978 je vodil zadnjega). Na teh tečajih, ki so se kasneje odvijali tudi v drugih krajih Sje (Mrb.), je tudi predaval (predaval je tudi na prejšnjih dvodnevnih tečajih, ki so se odvijali v Lj., Mrbu in Vipavi). Sam se je udeležil mnogih katehetskih posvetovanj v tujini, kjer so ga spoštovali kot strokovnjaka na tem področju, poznali so ga na katehetskem inštitutu salezijanske U v Rimu in drugod. Kljub širokemu znanju in razgledanosti ni nikoli »presajal« tujih spoznanj na slov. tla, temveč je vedno upošteval posebne razmere. Med njegove največje zasluge lahko štejemo dejstvo, da je soustvarjalec novega katehetskega načrta za slov. škofije. Veliko je tudi pisal, zlasti v Družino, CSS in koprsko šk. okr. Če štejemo samo daljše članke s področja katehetike in pastorale, lahko navedemo 116 naslovov. Bil je med ustanovitelji in član prvega uredniškega odbora revije CSS in veliko številk, ki so bile posvečene predvsem katehetski tematiki, sam zbral in uredil. Tudi pri Družini je vsako leto pripravil gradivo za katehetsko številko. Slov. kateheza je prav gotovo tesno povezana z njegovim imenom.

Prim.: Podatki Franca Godniča; Metod Benedik, Akademsko leto 1979/1980 na teol. fakulteti, v: BV 40 (1980), 278; SSŠ (Sporočila slov. škofij) 1982, št. 10; R. Podberšič, V spomin Alb. M., CSS 16 (1982), št. 11–12, 191; J. M., Msgr. Alb. M. je odšel, KolGMD 1983, 126 s sl.; K. H., Msgr. Alb. M., KatG 1982, št. 38; D. K., In memoriam msgr. dr. Alb. M., Družina 1982, št. 40; MKS pripravlja almanah o Alb. M.

Sorč