Mesesnel, Janez (1931–2021)

Mesesnel Janez, umetnostni zgodovinar, kritik in publicist, r. 10. jun. 1931 v Lokavcu pri Ajdovščini. Oče France, umetnostni zgodovinar (gl. čl.), mati Saša Knaus. Zgodnje otroštvo je preživel v Skopju, kjer je služboval njegov oče, 1938 je s starši prišel v Lj., tam obiskoval osn. š. in gimn. in se 1951 vpisal na Filoz. fak. lj. U, odd. za umetnostno zgod. Študiral je pri prof. F. Steletu in S. Mikužu in dipl. 1957 z nalogo o umetnosti Vena Pilona. 1951 je še kot študent napisal prvi časop. prispevek in je odtlej redno sodeloval kot pisec likovnih kritik in člankov o umetnosti v številnih lj. in drugih listih, tako v SPor, LdP, DEn, Tribuni, Delu, NRazgl, Tovarišu, TT, PrimN, Glasu Gorenjske, DL, 7 dni itd. Objavljal je tudi zunaj slov. meja, tako v beograjski Politiki, Vjesniku, Vjesniku u srijedu, Telegramu, Oku, PDk in SlovV. Poskusil se je tudi v pesništvu, kot pričuje objava pesmi Razpoloženje v koprskih Borih (1955, 5–6, 351). Že med študijem, zlasti pa po njem, se je razvijal v izvirnega časniškega likovnega kritika. Od 1958 do 1967 je opravljal delo časnikarja, ur. kult. strani in tehničnega ur. pri TT, ki jo je izd. časopisna hiša Delo. Sodeloval je pri Borih, GS, Sreč in kasneje PrimSreč, Obali, Sintezi, raznih zbornikih in drugih publikacijah. Posebno pozornost je vedno posvečal primor. ustvarjalcem, tako Venu Pilonu, Riku Debenjaku, Janezu Lenassiju, Silvestru Komelu, Jožetu Pohlenu, Mariu L. Vilharju, Adriani Maraž, Vladimiru Makucu, Lojzetu in Jožetu Spacalu, Negovanu Nemcu idr. Napisal je uvod v katalog Pilonove razstave v Kopru (Veno Pilon. Izbor iz slikarjevega opusa, Koper, Galerija – Loža 1970). Kot pisec enega od uvodnih besedil je sodeloval pri katalogu Albert Sirk. Retrospektivna razstava, Piran, Mestna galerija 1972. Napisal je esej Slikarske vizije Rafaela Nemca (GS 1967, 8, 27–30, izšlo tudi v sep. obliki), istega slik. je ponovno obdelal v uvodnem besedilu kataloga razst. na gradu Kromberk (Rafael Nemec. Retrospektivna razstava, Nova Gorica 1975). Pomembni so M-ovi kritiški odzivi ob retrospektivnih razst. slov. ustvarjalcev na našem zahodnem robu, npr. Vena Pilona (GS 1966, 4, 51–56), Lojzeta Spazzapana (Delo, 29. avg. 1970) in Ivana Čarga (PrimSreč 1982, 32–33, 139–40). Dve leti je najprej redno, nato občasno sodeloval na lj. TV, redkeje na radiu, avtor je sinopsisov ali scenarijev več kratkih filmov in TV oddaj (Martin Johann, Kremser-Schmidt, Domača umetna obrt, Slikar samouk Jože Tisnikar, Hoja za soncem, Vipavski portali, Kamnita kraška ljudska plastika, Obisk pri slikarju G. A. Kosu, Izkopavanja Emone, Soška fronta). 1967 je postal direktor Mestnega muzeja v Lj. in to službo opravljal do 1980, v isti ustanovi je ostal tudi potem kot strok. delavec. 1968 je pri koprski Lipi izšla M-ova vojnozgod. reportaža Soška fronta pod psevdonimom Ivan Hmelak. Delo je že predhodno od apr. 1966 do mar. 1967 kot podlistek izhajalo v TT in je avtor dobil zanj Tomšičevo nagrado, najvišje slov. časnikarsko priznanje. Sodeloval je pri pisanju in ur. vodnika Muzeji in galerije v Sloveniji (Lj. 1972), v razstavišču Emonska vrata je priredil dve razst. (Janeza Pirnata in Janeza Lenassija). Bil je član založ. in galer. svetov. likovnih komisij in žirij, član uprav. odb. Prešernovega sklada, kasneje tudi preds. in član komisije za likovno umetnost pri istem skladu. Napisal je uvod v fotomonografijo Milana Kumarja Kovane mreže (Lj. 1973) in spremni tekst za mapo risb Ivana Čobala (1974). Za amer. založbo Controll Data Arts v Minneapolisu je pripravil monografijo France Slana (izšla 1981), prav tako za amer. založbo besedilo za monografijo Jožeta Tisnikarja. Deloval je kot svetovalec oz. vodja razst. programov na Zemonu pri Vipavi, v tovarni Lek v Lj., Krki v Novem mestu, pa tudi kot sodni izvedenec in cenilec umetnin. Ukvarja se tudi z raziskovanjem kraške ljudske plastike. M-ova bibliografija šteje čez 2.000 enot. Za dolgoletno kontinuirano delo ter zavzeto kritiško in umetnostnopopolarizacijsko delo je 1982 prejel Župančičevo nagrado mesta Ljubljana.

Prim.: Osebni podatki; L. Menaše, Evropski umetnostno zgod. leksikon, Lj. 1971, 1350; Nedeljski dnevnik 7. nov. 1976; Delo 12. jun. 1982; Dnevnik 12. jun. 1982; PDk 29. jun. 1982.

M. V.