Mervič, Branko (1917–)

Mervič Branko, strokovnjak za lepila in zaščitna sredstva lesa, r. 30. jul. 1917 v Povirju pri Sežani, živi v Lj. Oče Anton, učitelj, mati Josipina Gaspari, učiteljica. Ker se oče ni hotel vključiti v it. učit. društvo, se je družina 1919 preselila v Jslo in M. je 1935 maturiral na gimn. v Novem mestu, nato je diplomiral za inž. na kemijskem odd. Tehniške fak. v Lj. (9. apr. 1941). Med vojno je bil brez zaposlitve, konec maja 1945 je bil imenovan za delegata v tovarno tanina Goričane, kasneje za njenega uprav. 15. jan. 1947 je bil prestavljen v tovarno tanina Belišče pri Osijeku in ostal tu do jeseni, ko je prevzel tehnično vodstvo tovarne Ilirija v Lj. Febr. 1948 je bil postavljen za vodjo planskega odd. direkcije industr. podjetij MLO Lj. 1. sept. 1948 je bil nastavljen za prof. na kemij. odd. Tehniške sred. š. v Lj., napravil febr. 1952 strok. izpit, 1. dec. 1955 pa postal asistent na Prirodoslovno-matem.-filoz. fak. U v Lj., in sicer na farmacevtskem odd. do 1. sept. 1963, ko je prevzel mesto asistenta pri stolici za organsko kemij. tehnol. FNT. 12. jan. 1967 je bil izvoljen za višjega strok. sodelavca pri isti stolici in tu dočakal upokojitev 4. jan. 1982. – M. je že med službovanjem v Goričanah izdelal za tovarno tekstilnih in usnjarskih pomožnih sredstev v Lj. nov produkt iz sulfit-celulozne odpadne lužnice pod imenom Pinotan S. V Belišću je delal poskuse za pridobivanje svetlih ekstraktov iz preveč zrelega slavon. sumaha in njih dokoloracijo kakor tudi poskuse za uvedbo hitrih analitskih metod za kontrolo izluževanja lesa. Kot asistent se je najprej ukvarjal z makromolekularno tehnologijo, z umetnimi smolami na osnovi kondenzacijskih reakcij, z lepili in zaščito lesa. V letih 1958–59 je izdelal tehnol. postopek za proizvodnjo sečinskoformaldehidnih lepil, vodil poindustr. in industr. izdelavo in vpeljavo lepil. V letih 1960–61 je izdelal tehnol. postopek za proizvodnjo sekondenzatov kazeina, sečnine in formaldehida in vodil poindustr. in industr. izdelavo teh produktov. Sodeloval je z Inštitutom za lesno industr. v Lj. in pri problematiki lepil in zaščitnih sredstev za lesno industr. ter z gradbenim centrom Sje v Lj. pri pripravi navodil za standardne kakovosti oken v stanov. zgradbah, pri problematiki plastičnih kitov za tesnjenje fasadnih fug in uporabo plastičnih mas v gradbeništvu. Kot višji strok. sodelavec je nadaljeval z raziskovanjem umetnih snovi na osnovi polikondenzacijskih reakcij, predvsem lepila in sredstva za zaščito lesa, za zmanjšanje vnetljivosti in gorljivosti umetnih snovi. – Z referati je sodeloval na posvetovanju o gospodarjenju z lesom na Bledu (1958) in na posvetovanju o umet. smolah in plast. masah v Lj. (1964). Organ. in vodil je kemijsko sekcijo na I. in II. jsl. posvetovanju lesne industrije v Lj. (1965, 1966). Z referatom se je udeležil seminarja Saveza inženjera i tehničara za zaštitu materijala Srbije (Bgd 1967); seminarja za vzdrževanje strojev, Biro za lesno industr. (Lj. 1969); 3. jsl. kongresa za čisto in uporabno kemijo (Lj. 1972); 1. simpozija o degradaciji in stabilizaciji polimerov (Stubiške Toplice 1974). Napisal je skripta za lesno industr. odd. Tehn. sred. š., vrsto strok. člankov v Zbornik pedagoških člankov in v revijo Les ter knjigo Sintetična lepila in njih uporaba (Tehn. š. KRML, Lj. 1962). Za medvojno delovanje aktivista OF v Lj. je dobil odlikovanje Zasluge za narod III. stopnje.

Prim.: Osebni podatki; ULjBB I, 45; II, 281; III, 445.

Jem.