Mermolja, Lambert (1984–1978)

Mermolja Lambert, družbeno politični delavec, zobozdravnik, r. 17. sept. 1894 v Podgori pri Gor., u. 29. jan. 1978 v Gor. Oče Franc, uradnik v podgorski papirnici, mati Uršula Trevisan. Osn. š. obiskoval v Podgori (1900–04) in v Vevčah pri Lj. (1905), kamor je bil premeščen oče. Gimn. v Lj. (1905–07) in v Gor. (1907–13), kjer je maturiral. Vpisal se je na Medic. fak. na Dunaju, a je zaradi vojne moral prekiniti študij. Prvo svet. vojno je preživel na ruski, dolomitski in soški fronti ter se kot sanitetni podpor. 27. pešpolka udeležil bojev v Karpatih in na Fajtovem hribu pri Gor. Po vojni je nadaljeval študije v Zgbu (1918–19) in v Pragi (1919–21), kjer je doktoriral iz splošne medicine. Kot zdravnik je nastopil prvo službo v Idriji (1923), nato je spet odšel v Prago in se specializiral za zobozdravnika (1924–25). Naselil se je v Gor. in odprl na Travniku zobozdravniško ambulanto, ki je sčasoma postala prava narodna postojanka, ker so se v njej shajali mnogi zavedni Slov. iz Gor. in okolice. Ko je po začetku vojne A. Velušček-Matevž v Gor. zbiral somišljenike OF, so bili med njimi tudi M. in vsa njegova družina. Sept. 1942 so faš. aretirali njega, okt. istega leta pa njegovi hčeri Tanjo in Marico. Sin Franc je odšel v partizane, postal kulturnik briškega bataljona in padel 27. dec. 1944 pri Srednjem Lokovcu. Ko je po kapitulaciji It. 1943 prišel M. iz zapora, je bil na Vogrskem navzoč pri organiziranju narodnoosvob. sveta za primor. Slov. in bil izvoljen za preds. ONOO za Gor. 1944 so ga Nemci aretirali in zaprli za nekaj mes. v Gor., nato so ga odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Hčeri Tanja in Marica sta bili na partiz. tečaju za aktivistke v Cerknem; Tanja je postala bolničarka (bolnica Pavla, bolnica Franja), Marica pa sekretarka SKOJ-a v Trstu. Po osvoboditvi se je M. vrnil v Gor. in bil izvoljen za preds. pokr. odb. Slov.-it. protifaš. unije, 1947 je postal najprej odb. Demokratične fronte gor., beneških in kanalskih Slov. (od 1954 Social. fronta Slov. v It.), nato (po odhodu dr. K. Podgornika) njen preds. Apr. 1948 je kandidiral na listi Fronte v rimski parlament. Bil je ustanovitelj in prvi preds. (1955–58) SKGZ na Goriškem. Za svoje delo in zasluge je 27. apr. 1970 prejel v Lj. priznanje OF slov. naroda, 1971 visoko drž. jsl. odlikovanje. M. je bil tudi velik ljubitelj gora in je sodeloval pri obnovi planinstva na Goriškem. Od 1945 do 1948 je bil prvi preds. obnovljenega SPD. Po upokojitvi 1968 je preživel zadnja leta nekoliko odmaknjen od javnega življenja, a vedno zvest svojim načelom in spoštovan od vseh.

Prim.: LibBapt v Podgori; Jahresbericht... (Gymnasium 1907–13); ustni podatki sorodnikov; PDk 27. sept. 1964 s sl.; 4. apr. 1968; 17. sept. 1974 s sl.; 31. jan. (M. Waltritsch, Umrl je dr. L. Mermolja, s sl.) in 1. febr. 1978; NL 2. febr. 1978, 6; Delo 2. febr. 1978 s sl.; PrimN 3. febr. 1978; J. Koren, In memoriam, NRazgl 1978, št. 4, 103.

Vh