Mermolja, Ace (1951–)

Mermolja Ace (Franc), pesnik, časnikar, kult. delavec, r. 9. okt. 1951 v Lj., živi in dela v Gor. in v Trstu. Mati Tanja (hči L. Mermolje, gl. čl.), zobozdravnica. Osn. š. (1957–62), nižjo sred. šolo (1962–65) in gimn.-lic. (1965–70) je opravil v Gor. Nato se je vpisal na Filoz. fak. v Lj., kjer je 1976 absolviral iz slavistike in primerjalne knjiž. z diplomsko nalogo o nacionalnem vprašanju v liriki med dvema vojnama. Takoj po U je dobil službo časnikarja na PDk. 1977–78 je odslužil vojaščino. V začetku 1979 je postal glav. ur. revije Dan in jo urejeval, dokler ni 1981 prenehala izhajati. 1981 je postal kult. ur. PDk, 1984 je opravljali nekaj mesecev začasno službo odgov. ur. za Novi Matajur v Čedadu. M. objavlja poezijo in književno kritiko, kratke eseje in zapise v raznih zamejskih in osrednjih slov. revijah in časnikih (Dial, Sd, JKol, PDk, Sreč, PrimSreč, NRazgl, Dan). Prvo pesem je objavil 1971 v reviji PiČ. Založbi ZTT in Lipa sta objavili 11 njegovih pesmi v Pesniškem listu št. 3 (Trst-Koper 1972, oprema Kl. Palčič). Nekaj let pozneje je izšla njegova prva samostojna, obširnejša zbirka Nova pesmarica (Trst 1975, 41 pesmi, oprema Kl. Palčič), kateri sta sledili še zbirki Med kaktusi kuham kavo (Koper 1979, 57 pesmi, oprema F. Vecchiet) in Z zvezdami v žepu (Trst 1982, 31 pesmi, oprema F. Vecchiet, Graficenter). Skupaj z M. Čukom (PSBL I, 252) je izdal zbirko, ki nosi skupni naslov Igra v matu (Trst 1984, 30 pesmi, oprema M. Kravos, Graficenter). Knjiga vsebuje tudi kratek esej O pesništvu Aceta Mermolje, ki ga je za priložnost napisal lit. kritik F. Kolšek. Avtor ugotavlja, da je M-eva poezija »silovita in izvirna meditacija o modernem svetu... ki pač nastaja iz zamejskega prostora... Mermoljev pesniški etos vsebuje jasen socialno-zgodovinski program. Na zelo evidenten način ga predstavlja velik del njegovega pesništva. To so kratki, anekdotično poantirani zapisi, z jasno idejo in zgoščeno, racionalno metaforiko. V njih je zbran pesnikov talent za plastično, socialno ali moralno refleksijo, v katero je zajeta skušnja slovenske zamejske in italijanske stvarnosti.« M-eve pesmi so prevedene v it. in slovaščino. Dvojezično, v it. in slov., je izšel njegov esej Politična in socialna misel v leposlovnem delu Ivana Cankarja (Gor. 1976). Treba je tudi omeniti njegove krajše spise: Alojz Gradnik – narod, smrt in življenje (JKol 1977, 123–32), Uvajanje v branje leposlovnih besedil (Dan 1975, št. 2, 25 in št. 3, 24–25) in Esej o Trstu (JKol 1984, 47–52). V sezoni 1980/81 je SSG v Trstu uprizorilo njegovo gledališko lepljenko Pinko Tomažič in tovariši, skupaj z M. Čukom sta pa nastopila s kabaretom Prešeren na obisku (1984) na raznih odrih na Tržaškem in Goriškem.

Prim.: Osebni podatki; IzvGor 1960/61 – 1964/65 (Gor. 1966); PDk 24. sept. 1972; 11. dec. 1975; 22. febr., 23. maja, 12. (s sl.), 15. in 26. sept. 1976; M. Vertovec, Ace Mermolja, mlad gor. pesnik, Novi Matajur 1974, št. 21; Delo 28. sept. 1976; 21. nov. 1981; B. Bratina, Samostojni svet Aceta Mermolje, PrimSreč 1979, št. 14, 116; Isti, Z zvezdami v žepu, PrimSreč 1983, št. 44, 439; Jevnikar, Zam. lit., M(Trst) 1972, 138; 1975, 127–28; 1979, 90 in 1983, 17–18; L. Lesar, Pesnik in vitez slovenstva, NDk 6. jan. 1980; LDk 10. jan. 1980; PrimN 15. febr. 1980; M. Brecelj, Med Brdi in Jadranom, Celje 1983, 229; F. Kolšek, O pesništvu Aceta Mermolje, v zbirki Igra v matu, Trst 1984, 39–51

Vh