Medvešček, Pavla (1905–1974)

Medvešček Pavla, pesnica, r. 4. okt. 1905 v Gorenjem polju, u. 18. dec. 1974 v Novi Gor., pokopana v Gorenjem polju. Oče Jožef Stanič (1865–1948) je bil kmet, mežnar in znan ljudski živinozdravnik, mati Katarina Vidič (1871–1939) iz Dolenjega Nekovega pri Kanalu pa kmetica, njegova druga žena. V družini je bilo šest otrok, dva sta se izselila v ZDA. Brat Alojz ter mož sestre Milice Rahotina sta padla kot talca v drugi svet. vojni. Dva razr. osn. š. je M. obiskovala v Gorenjem polju, kjer je učitelj Hinko Klavora iz Čezsoče spoznal njeno nadarjenost, vendar je šolanje prekinila zaradi prve svet. vojne, v kateri je bila ob soški fronti tudi ranjena, tako da je ostala invalid. Družino so prepeljali kot begunce v samostan Oropa v Bielli pri Novari (Piemonte), kjer je M. končala 3. in 4. razr. it. osn. š. Po vrnitvi v domače kraje je kasneje obiskovala 1925 in 1926 v Tomaju Zavod šolskih sester – Elizabetišče ter končala gospodinjsko šolo. Okoli 1927 se je zaposlila kot poštna uradnica v Anhovem, odsotne sodelavce pa je nadomeščala tudi v Kanalu in Avčah. 1932 se je poročila z leto mlajšim Jožefom Medveščkom (r. 1906). V zakonu sta se rodila dva otroka: Pavel (1933), grafik in slikar (gl. čl.), ter Jožko (1935), kmetijski tehnik. Mož je kmalu odšel v Mrb., kamor se je 1936 preselila tudi ostala družina in živela tam do 1941. Med tem časom je M. delala v tekstilni tovarni. Med drugo svet. vojno je sodelovala z OF ter doživljala nasilje okupatorjev. Tedaj je živela v Gorenjem polju kot gospodinja, po osvoboditvi je delala kot uradnica anhovske cementarne v ekonomatu vse do invalidske upokojitve. Zadnja leta je preživela pri sinovih v Novi Gor. – Vsaj od 1918 pa do 1950 je M. tudi pesnila, vendar ni znana nobena njena takratna objava in tudi njeni najbližji domači niso poznali tega njenega dela, čeprav je očitno okrog 1946 snovala celo pesniško zbirko Kamnite misli. Tik pred njeno smrtjo je sin Pavel našel nekaj rokopisov, vendar mu je dejala, da ni nič pomembnega. Po smrti so našli vrsto rokopisov na različnih krajih v hiši. Prvo objavo je pripravil Marijan Brecelj v Literarnem listu (Srečanja 1975), nato je izšlo več pesmi v časopisu TV 15 (24. jul. 1975, 28. avg. 1975, 9. in 23. okt. 1975), Kurirčku 1975, Borcu 1975, Našem listu 31. avg. 1982, PrimSreč 1979, št. 13, 34. Lj. radio je pripravil dva nokturna 8. mar. 1977 in 4. jul. 1977, radio Koper pa samostojno oddajo 3. jul. 1978 (avtor Andrej Jelačin). Štefan Mauri je uglasbil njeni pesmi Lipa (1975 in 1977) ter Kurir (1976). V svojih pesmih je M. dosegla zavidljivo stopnjo umetniške zrelosti in globoko izpoved preprostega, a plemenitega prim. človeka, ki je doživljal nasilje dveh svet. vojn, izkusil socialno in narodno zatiranje ter se končno uprl vsemu nasilju. Pogosto srečamo tudi občečloveško izpoved, motive iz narave, nikoli pa ne zaide v prazno deklarativnost.

Prim.: zapuščina M., ki jo hrani sin Pavle Medvešček; Črt Šinkovec, Ljudska pesnica, TV 15, 6. nov. 1975, št. 44, s sl.; Antonija Valentinčič, Pesmi Pavle Medvešček, PrimSreč 1979, št. 13, 32.

Jan