Maver, Giovanni (1891–1970)

Maver Giovanni, ital. slavist, r. 18. febr. 1891 na Korčuli v Dalmaciji, u. 12. jul. 1970 v Rimu. Oče Giovanni, gozd. inž., mati Legat (op. ur.: Maria Heinrich) iz Motnika (Slov.). Šolal se je v Korčuli, Dubrovniku in Splitu, romansko filologijo je študiral na Dunaju in doktoriral 1914 s tezo Einfluss der vorcehristlichen Kulte auf die Toponomastik Frankreichs (izšla pri Akad. znanosti, filoz.-zgod. razred, zv. 175/2, Dunaj), vmes se je dalj časa izpopolnjeval v Firencah in Parizu. Najprej je bil ital. lektor v Frankfurtu ob Meini, nato lektor nem. jezika na Višji š. za ekon. in trg. v Trstu, prirejal pa je tudi tečaje srbohrv. jezika in slovanske filologije, kar pa ni našlo pri ital. nacionalistih ugodnega odmeva. Po vojni je bil od 1919–20 v službi pri Segretariato Generale per gli Affari Civili del Comando supremo di Padova, potem pri Ufficio Centrale per le Nuove Provincie v Rimu. V tem času je dosegel habilitacijo za nem. 1921 je postal pov. prof. slovanske filologije na U v Padovi, poučeval pa je tudi srbohrv. na Višji š. za ekon. in trg. v Trstu. Ko so 1926 ustanovili na U v Padovi stolico za slovansko filologijo, jo je dobil M. in postal prvi stalni prof. slavistike v It. 1930 je odšel na U v Rim in bil prvi redni prof. poljščine in pov. prof. slovanske filologije do upokojitve. Prva prof. leta je vsake počitnice presedel na dunajski U in študiral in si izpisoval razprave o slovanski filologiji, prav tako je študiral na Češkem in Poljskem. Najprej je v nem. napisal pet ocen, v letih 1922–24 pa je objavil štiri razprave o hrv. in it. v Dalmaciji, a že tedaj se je skoraj ves posvetil slovanskim literaturam: polj., češ., rus., hrv. in slov. Spoznal je, da je samo jezikoslovje preozko, zato ga je razširil na literature in na skupno bistvo slovanskega sveta, na jezikoslovno, duhovno religioznost, socialne smeri in drugo. S tem je ustvaril it. slavistiko in svojo »Maverjevo šolo«. Prvi sad te usmerjenosti sta bili publikaciji o splošnih značilnostih slovan. literatur Le letterature slave nei secoli XIX e XX (Padova 1925, 101 str.) in Le letterature slave (Padova 1927, 67 str.). Ko je v Rimu postal ur. za tuje literature in jezikoslovje pri Enciclopedia Italiana Treccani, je sam napisal vrsto člankov o Slovanih na splošno, o slovan. jezikih in liter. in o posameznih možeh. Imel je tanek posluh za poezijo in v esejih o češ. in polj. pesnikih je segel najgloblje. Samo o polj. ustvarjalcih je napisal 125 razprav, člankov in kritik in postal največji it. polonist. 1952 je ustanovil v Rimu revijo Ricerche Slavistiche, ki se je razvila v najuglednejšo it. slavistično revijo. Slov. jezik in lit. je poznal in že 1923 je priobčil razpravo o srbohrv. in slov. besedah, ki izvirajo iz dalmatinske it. Leta 1941 sta izšli razpravi: Gli Sloveni e la cultura italiana (La Nuova antologia, Rim, 16. maja 1941) in Un secolo di lirica slovena (Primato, II). Za veliko zbirko Storia delle letterature moderne d'Europa e d'America je prispeval Letteratura slovena (VI. knj., Milan 1960, 38 str.). Slov. lit. je razdelil v tri obdobja: Od začetkov do Prešerna, Od Prešerna do konca 19. stol., 20. stoletje. Jasno in prepričljivo je podal njen razvoj in označil glavne predstavnike, pri večjih pesnikih je dodal odlomke ali cele pesmi v it. prevodu. V isti knjigi je tudi njegova Letteratura serbo-croata. M. je napravil veliko za kult. stike med It. in jsl. narodi, ko je bil odposlanec Istituto italiano di cultura v Bgdu in Zgbu. Poznal je večje slov. jezikoslovce in kult. delavce in sodeloval v Ramovševi št. SR 1950 z razpravo Kanata. Očetovsko je sprejel slov. prof. iz Trsta, ki jim it. oblast po prihodu v Trst ni priznala lj. diplom, čeprav so učili vsa povojna leta, ter jim omogočil, da so pri njem doktorirali. – M. je bil 1949 izvoljen za dopisnega člana Accademia dei Lincei, 1962 za rednega člana. Dobil je več priznanj in odlikovanj.

Prim.: Riccardo Picchio, Quaranta anni di slavistica italiana nell'opera di E. Lo Gatto e di G. Maver, Studi in onore di Ettore Lo Gatto e di Giovanni Maver, Firenze, G. Sansoni 1962; tukaj je tudi Maverjeva Bibliografija; R. Pollak, G. Maver jako polonista, Ricerche slavistiche XVII–XIX, 1970–72, 447–52; Sante Graciotti, G. Maver, studioso e amico della Polonia, Accademia polacca delle Scienze, Fasc. 59, Rim 1973 s 5 slikami; Ettore Lo Gatto, G. M., Acc. naz. dei Lincei, Rim, 1974 s sl.

Jem.