Mattioli, Pietro Andrea (1501–1578)

Mattioli (Matthioli) Pier Andrea, zdravnik, botanik, r. 23. mar. 1500 (op. ur.: 12. mar. 1501) v Sieni, u. 1577 (op. ur.: 1578) za kugo v Trentu. Študiral je med. v Padovi (promoviral 1523). Služboval je po vrsti v Perugi, Rimu in Trentu. Potem se je odzval klicu gor. dežel. stanov in prišel 1542 v Gor., kjer je živel 12 let in deloval kot dežel. zdravnik. Med bivanjem v Gor. je večkrat potoval tako v Gornjo Avstrijo (1547) ter v Salzburg (1550). Iz Gor. je odšel na avstr. cesarski dvor in bil osebni zdravnik nadvojvode Ferdinanda in nato Maksimilijana II. 1562 je to službo zapustil, vrnil se je na Tirolsko, kjer je živel najprej v Innsbrucku, nato v Trentu. M. je bil eden najbolj poznanih zdravnikov in zlasti botanikov 16. stol. Njegovo najbolj poznano strok. delo so komentarji k Dioskoridovemu delu De materia medica, ki so izšli prvič 1544 v lat. v Benetkah (Pedacii Dioscoridis de materia medica libri sex interpreti Pietro Andrea Matthiolo cum ejusdem commentariis; slede izdaje 1558, 1559, 1560, 1563, 1565) ter v it. v Brescii (Di Pedacio Dioscoride Anazarbeo libri cinque della historia et materia medicinale tradotto in volgare da M.P.A. Matthiolo ecc.; naslednje izdaje Firence 1547, Benetke 1548 in 1552, Mantova 1549). Knjiga je zelo obsežna (ok. 1500 strani v fol.) in je izšla tudi v drugih jezikih kot v franc. in češč. (1562) ter v nem. (1563) in je dolga stoletja služila kot priročnik farmakologije zaradi svoje vsestranskosti, znanstvene natančnosti in lepih ilustracij. M. je bival že dve leti v Gor., ko je knjiga prvič izšla, prav zato najdemo v njej marsikateri, zlasti botanični podatek tudi za Gor. in sosednje dežele. M-evo zanimanje sega globoko v Podonavje in na Balkanski polotok. Poleg rastlin, ki jih je M. našel na Gor., opisuje tudi druge naravne pojave. Velja za prvega, ki je popisoval rastlinstvo slov. prostora. »Za nas so njegovi originalni prispevki zlasti dragoceni, ker vsebujejo nad 400 let stare podatke o razširjenosti nekaterih avtohtonih vrst iz naše flore, kulturnih rastlin in pripombe o njihovi praktični uporabi v medicini in folklori« (V. Petkovšek). Tako je M. ob bregovih Soče ugotovil dve vrsti irisa, na Gor. je tudi veliko miši in slovanski prebivalci Kranjske in Gor. kuhajo seme coronopusa kot kašo, imenujejo ga pa vranja noga. M. je opisal tudi zastrupitve z živim srebrom v Idriji in omenil, da dajejo ženskam, ki težko rodijo, malo dozo živega srebra »per os«. Kot dežel. zdravnik na Gor. je imel M. poglavitno nalogo, da utrdi zaporo (kordone) zoper kugo; prav po njegovi zaslugi je bila kuga, ki je deželo pestila 1544, zelo omejena. Zgod. Morelli hvali modrost dežel. glavarja Fr. della Torre, ki ga je poklical na Gor. Svojo prakso je M. izvajal po navodilih dežel. stanov. Mesta in dežele ni smel zapuščati brez vednosti glavarja in stanov ter je moral vsaka dva meseca v spremstvu dveh patricijev obiskovati prodajalne zdravil (in živil) v deželi. V Gor. se je M. tudi v drugo poročil (v tem zakonu je imel dva otroka), tu je živel tudi njegov brat Antonio Maria. Ostala M-eva dela so še: De morbi gallici curandi ratione, dialogus (Bologna 1553); Apologia adversus Amatum Lusitanum cum censura in eiusdem enarrationes (Benetke 1558); Epistola de Bulbocastano, Oloconitide, Mamire, Traso, Moly, Doronico ecc. (Praga 1558); Adversus viginti problemata Melchioris Giulandini disputatio (Padova 1562); Epistularum medicinalium libri V (Praga 1561); Compendium de plantis omnibus una cum earum iconibus de quibus scripsit suis in Commentariis in Dioscoridem editis (Benetke 1571). M-evo zbrano delo je izšlo v Baslu 1598.

Prim.: Morelli 1, 161–62; 2, 148; C. Raimondi, Pro Petro Andrea Matthiolo medico senensi (A. 1500–1577), Palermo 1902; Lettere di P. A. M. ad Ulisse Aldrovandi. Bollettino Senese di Storia Patria, 12/1906, fasc. I-II; EncIt 22, Roma 1934; 601; R. M. Cossar, L'opera di Pier Andrea Mattioli in Gorizia (1542–1554), Atti e memorie dell'Accademia di Storia dell'Arte Sanitaria 40/1941, fasc. I (separat); B. Gregorig, Lineamenti di storia medica Goriziana, Acta medicae historiae patavina 11/1964–65, 61–64 (ponatis v De re medica goritiensi memoriae, 7–9); L. Glesinger, P. A. Mattioli (1500–1577) o našim ljudevima i krajevima, Liječnički vjesnik 81/1949, št. 11–12 (separat); I. Pintar, Zgod. medicine, Lj. 1950, 200; V. Petkovšek, J. A. Scopoli, njegovo življenje in delo v slov. prostoru, Lj. 1977; RSAZU, Razred za prirodosl. vede, XX/2, 93, 149–51.

B. Mar.