Matelič, Ivan (1887–1967)

Matelič Ivan, učitelj, r. 18. jan. 1887 v Trstu kot sin Frančiške Matelič iz Livških Raven, ki je bila kuharica v neki trž. gostilni, u. 3. mar. 1967 v Lj. in pokopan na Žalah. Siromašno otroštvo je preživel v Livških Ravnah, osn. š. in pripravnico je obiskoval v Gor., jeseni 1903 se je vpisal na učiteljišče v Kopru in tam maturiral 1907. Učiteljeval je na Tolminskem, v Otaležu, Hudijužni, Zakojci in Sužidu. V Kobaridu je postal član sokolskega društva in vodil naraščaj. Čeprav bi se bil rad posvetil slov. jeziku in zgod., je prav delovanje v sokolskem društvu vplivalo na to, da je šel 1913 študirat za telovadnega učitelja na Dunaj in dokončal enoletni tečaj. 1914 je učil v Trnovem ob Soči, kjer je bil mobiliziran v 97. pehotni regiment. Končal je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici in bil poslan na rusko fronto, kjer je dobil oznako polit. sumljivega. Jun. 1916 je prišel v rusko ujetništvo in tam pričel bolehati za skorbutom. Po nenehnem preseljevanju: Astrahan, Caricin, Veliki Novgorod, Murmansk, Samara, Omsk, Altaj, Tomsk, Leningrad se je končno 3. okt. 1920 odpeljal iz Leningrada proti domu in 15. dec. 1920 prišel v Tolmin. Spet je pričel učiti v Sužidu, nato jeseni 1921 na mešč. š. v Tolminu kot predmetni učitelj slov. in bil eno leto hkrati še učitelj telovadbe na učiteljišču. Ker je bil proti njemu uveden odpustitveni postopek, je 1926 pobegnil v Jslo, kjer je dobil službo kot učitelj telovadbe na gimn. v Osijeku. Za njim je prišla tudi žena Marija Gabršček in pet njegovih otrok. Želel si je v Sjo in po uspešni prošnji za premestitev se je 1. jan. 1928 zaposlil kot uprav. na osn. š. pri Sv. Barbari (sedaj na Koreni) v Slov. goricah. 15. dec. 1928 je bil premeščen na mešč. š. v Mrb. za učitelja slov. jezika, kjer je ostal do nem. okupacije. V Mrbu je deloval tudi kot funkcionar pri Sokolu I in pri Ljudski univerzi. 14. apr. 1941 so ga Nemci aretirali in 24. jun. 1941 odpeljali z najstarejšim sinom Radom v Srbijo. Ostali člani družine so že prej pobegnili v Lj. Živel je na kmetih v Lazarevcu, po osvoboditvi Beograda se je 29. nov. 1944 preselil v Bgd, kjer je deloval v slov. društvu Franc Rozman-Stane. S prvim transportom je odšel 9. jun. 1945 v Trst, kjer je delal pri NOO. Na tečaju je poučeval slov. jezik slov. učitelje, ki so dokončali ital. učiteljišče. Pozneje je učil slov. jezik slov. srednješolce in postal uprav. Slov. dijaškega doma. Upokojen je bil 30. avg. 1946 in se preselil k družini v Lj. Kot honorarec je poučeval na številnih tečajih, pa tudi na šoli za učence v gosp. v Novi Gorici in Idriji. Za slov. jezik ga je navdušil prof. Koštial na koprskem učiteljišču. Iz ruščine je prevedel nekaj pesmi Lermontova in nekaj basni Krylova. V njegovi zapuščini je ostalo veliko pesmi, ki jih je pred smrtjo uredil pod okvirne naslove: Življenje, Blodeča sapica, Pomladni dan desetega brata, Pomenki (kritični verzi), Prevodi (Lermontov). Po drugi svet. vojni je poslal precej »kritičnih verzov« Dialogom v Mrb. pod psevdonimom Van Lič. Zbirko 33 pesmi, ki so nastajale od 1941 do 1963, pa je pod naslovom Kronika ponudil reviji Borec. Že pred drugo svet. vojno je objavil več prevodov pesmi Lermontova. Sodeloval je pri gor. Mladiki, v tržaškem Učiteljskem listu je objavljal prispevke o pouku slov. Njegovo pesem z naslovom Državnik je objavil Stanko Skočir 1977 v TV 15. Druga smer M-ega delovanja je bilo delo pri Sokolu. Ko je učiteljeval v Sužidu, na Trnovem in med počitnicami je bil duša kobariškega Sokola, ki je bil pred prvo svet. vojno najbolj aktivno sokolsko društvo na Tolminskem.

Prim.: Šavli, PDk 10. nov. 1977; Vilhar, 82; (Stanko Skočir) Državnik, Ivan Matelič, TV 15 13. Jan. 1977; Življenjepis I. Mateliča, Ljuba Matelič, Triglavska 19, Lj.

Stres