Mašera, Mirko (1899–1976)

Mašera Mirko, prosv. delavec, posestnik, trgovec v Kobaridu, r. 25. jul. 1899 v Kobaridu, u. 24. mar. 1976 tam; oče Albert, mati Ljudmila Gruntar. M. bratranec narod. heroja Sergeja Mašera, sin zavedne slov. družine, ki so jo faš. stalno preganjali od 1915, ko so Alberta internirali, do osvoboditve 1945, in v njegovi hiši so že pred prvo svet. vojno prirejali veselice, se sestajali kulturniki. M. je bil zavzet za prosvetno dejavnost, dajal brezplačno na razpolago velik salon nad vežo za prireditve, koncerte, proslave, sestanke, gostovali so enkrat Tržačani, gmotno podpiral sleherno kulturno in društveno dejavnost, prispeval za cvetje ob gostovanju lj. Drame v Trstu, dajal dijakom med izleti hrano in prenočišče, jih tudi denarno podpiral, poravnal stroške reševalcem ponesrečenega Z. Jelinčiča na Montažu 1928, gmotno podpiral ileg. protifaš. dejavnost in And. Manfreda v ječi, obsojen pred faš. sodiščem na 10 let. M. je 1920 dal salon šolarjem za uprizoritev Pepelke, nato drugim in za proslavo 15-letnice smrti Simona Gregorčiča, ko je sodelovalo več pev. zborov in orkestrov in ko so faš. z bencinom polili in zažgali 30 m dolgi Mašerov hlev, ki je kljub gašenju zgorel do tal med razgrajanjem faš. po Kobaridu. Tri domačine, obdolžene požiga, je Mašerova mati naslednjega dne rešila iz zapora. M. je faš. zavrnil podpis izjave, da so domačini požigalci, ni dobil odškodnine, čeprav je zavaroval hlev. M. je bil tajn. in blag. gasil. društva, mu preskrbel opremo, gasil. cevi pa z Dunaja. M. je kot preds. PD S. Gregorčič v Kobaridu 1925 odbil zahtevo podestata Cavallotija, ki je hotel vriniti 25 faš. v PD in ga preimenovati v Dopolavoro. Faš. so kmalu nato oplenili prostore PD, požgali opremo in knjige. Z M. so sodelovali v PD drugi člani njegove družine, predvsem sestri Sonja, ki je bila poverjenica za GorM, zbirala naročnice za Ženski svet in prispevke za šolsko društvo, ter Anica, ki je bila preds. Ženskega društva v Kobaridu. M. sodeloval s preds. polit. društva Edinost A. Rejcem in tajn. ZPD Z. Jelinčičem, od njiju prejemal Prve korake in velike količine knjig iz po faš. opustošenega Kult. doma v Gor. nov. 1926, jih skrite med prazno embalažo vozil v Kobarid in razdeljeval po okoliških vaseh, vozil jih je Iv. Mašera v Avso, od tu njegova hči Iva nosila pesniku Iv. Trinku v Trčmun, nosili so jih v Slov. Benečijo stud. Slavko Mašera, Rudi Uršič, Fr. Boneš. M. z letom 1927 sodeloval v ileg. organ. TIGR v Kobaridu z R. Uršičem, bratoma Slavkom in Rudijem, And. Manfredo, Jos. Gruntarjem, Fr. Bonešem, oddajal ileg. tisk celicam v Sužidu, Robiču, na Svinah, Trnovem, v Avsi Iv. Mašeri, v Bovcu uč. Loj. Strgulcu, v Čezsoči uč. Fr. Sivcu, sodeloval pri pripravah sabotaž na most čez Sočo, na leseni most pri Idrskem, na šolo v Smasteh in dal bencin. M. je imel več hišnih preiskav in faš. polic. je brata Rudija in Slavka zasledovala med študijem na univerzi. M. se je v svoji hiši sestajal z vodji TIGR-a A. Rejcem, Z. Jelinčičem in drugimi. M. je prejemal protifaš. tisk iz Tolmina od sprevodnika avtobusa Izidorja Korena iz Kobarida. M. je v svoji hiši dvakrat sodeloval z Z. Krašno, D. Bajcem in drugimi pri pripravah za tajni množični izlet članov razpuščenih PD na Kobariškem v podkrnske planine poleti 1928 ter prispeval pribor in vso hrano za nad sto udeležencev. M., njegova mati in brat Rudi so bili ob vstopu It. v vojno 13. jun. 1940 aretirani in internirani. M. je ob vrnitvi po 18 mes. z denarjem in živili podpiral OF, bil spet aretiran in zaprt z bratom Rudijem in R. Uršičem v Vidmu, sestra Sonja pa v Trstu. Iz zapora v Vidmu so jih po kapit. It. osvobodili partizani. M. je tudi med nem. okupacijo podpiral NOB.

Prim.: T. Rutar, TolmZb 1975; PDk št. 89, 15. apr. 1976; PrimN št. 23, 1976.

Rut