Mašera, Boris (1907–1978)

Mašera (Massera) Boris, prof., pisec šolskih knjig, r. 14. apr. 1907 v Kanalu ob Soči, u. 31. jul. 1978 v Gor. Oče Alojz iz Kobarida, sodnik, mati Pavla Pečenko iz Rihemberka (Branika), sestra Sonja zdravnica (gl. čl.). 1. razr. osn. š. je napravil na Ciril-Metodovi š. v Krminu, ostale v Šoštanju; prve tri razr. klas. gimn. v Mrbu, nadaljnje štiri na it. klas. gimn. v Gor.; pravo v Bologni, kjer je doktoriral 1929. Odvet. pripravnik je bil pri dr. Podgorniku v Gor., potem je vodil očetovo pisarno. Oče je bil pod Avstrijo sodnik, it. oblasti so ga upokojile, zato je odprl v Gor. odv. pisarno, a je umrl 1931. Med zadnjo vojno je bil vpoklican in dodeljen cenzuri zaradi znanja jezikov. Sept. 1943 je bil na družinskem posestvu v Braniku in vadil partizane v streljanju. Nemci so ga zajeli in poslali v taborišče München, od koder se je vrnil sept. 1945. Po vojni je v Gor. pomagal ustvarjati in oblikovati slov. sred. šole, in ker je primanjkovalo prof., je začel učiti, v glavnem zgod. in zemlj., tudi filoz., na nižji gimn. eno leto ital. Do 1953/54 je bil na Klas. gimn. (zdaj Primož Trubar). 1960 je dobil stalno mesto za pravo in ekonomijo v Trevisu, od 1960–62 je bil dodeljen Trg. tehn. zavodu Ž. Zois v Trstu, nato je bil premeščen na Tehn. zavod Zanon v Vidmu, končno na Fermi v Gor., kjer je ostal do upokojitve 1975. Za šol. rabo je sestavil razna skripta, z Alb. Sinkom Zgodovino Rimljanov (Gor. 1954, cikl.). Najvažnejše njegovo delo pa je prevod Raffaella Morghena Evropska civilizacija, ki je izšla v treh obširnih knjigah za gor. in trž. višje š. (Trst-Videm 1975). M. je dodal vsaki knjigi izčrpno zgod. Slovencev in drugih Juž. Slovanov dobe, ki jo obravnava knjiga. »M. je bil razgledan, delaven in dober človek, po svoje duhovit, vendar je živel tiho, sam zase« (KatG).

Prim.: Podatki hčere prof. Majde; Kolerič-Pertot, Bibliogr. š. knjig in skript za slov. šole v It. od 1945 do 1966, Tr. 1967, 163; † prof. B. M., KatG 3. avg. 1978; Umrl je prof. B. M., NL 10. avg. 1978.

Jem.