Marusig, Giovanni Maria (1641–1712)

Marušič (Marusig, Marussig, Marushitz) Ivan Marija, gor. kronist, r. 17. jun. 1631 (op. ur.: 1641) v Gor., u. 13. avg. 1712 prav tam. Oče Damijan, mati Ana, oba iz Gor. M-evi starejši biografi imajo zelo različne podatke o njegovi življenjski poti, njegov najbolj zanesljivi biograf je L. Cicuta (1926). Humanistične študije je končal v Gor., šolanje je nadaljeval v Celovcu, od koder ga je povabila opatica samostana sv. Klare v Gor. za kaplana. 3. febr. 1669 je že deloval kot kpl. in bil od 1673 dalje spovednik. Kasneje je, kot kaže, deloval v gor. stolni cerkvi. 1707 je potoval v Gradec. Pred smrtjo je urejal svoje rokopise. M. se ni nikjer posebej narodnostno opredeljeval, podpisoval se je kot Marusig, pisal je v ital. in furl. Slov. v svojih delih posebej ne omenja (omenja sicer Hrvate - Croati), it. gor. zgodovinopisje ga ima za Furlana. M. je bil izrazit kronist. Zapustil je več rokopisnih del, v katere je popisoval dogodke časa; besedilu (pogosto rimanemu), ki ni skoparilo z domišljo in šegavostjo, je dodajal lastne »neuglajeno narisane« podobe o dogodkih in o ljudeh, o katerih je poročal. Njegova razmišljanja pa ne presegajo kronističnih zabeležb in imajo zgolj takšen izpoveden namen. Sodeč, da je bil nedvomno slovenskega rodu in da je sam pisavo lastnega priimka še najbolj približal izvirni pravopisni podobi, ni nobenega razloga, da bi ne smeli njegovega imena izpisati kot le – Marušič. Najstarejše in najbolj poznano M-evo delo je dnevnik o kugi, ki je na Gor. morila leta 1682 – Relatione del Contaggio successo in Goritia, et sua origine l'anno 1682. Nomi et età di tutti i morti in città et Lazzaretti, data in Luce da Don Gio. Maria Marussig qual osseruò ogni giorno li particulari successi da che principiò l'mal contaggioso e si aggionse in fine le risposte alle, censure in sonetti et l’numero de'morti in Salcano e sua origine. Ta rokopis je bil doslej objavljen le v nekritičnih objavah (Favetti 1858 in Cicuta 1926) ter tudi v slov. izvlečkih (Jelinčič 1954). Kot zgod. vir uporabljajo M-ev dnevnik mnogi pisci o gor. zgodovini. Vendar je M. zapustil še dva rokopisa o kugi na Gor. 1682. Eden prvih njegovih biografov (Codelli) je poznal dela, ki danes niso ohranjena. Biblioteca civica, knjižnica uršulinskega samostana in knjižnica pokrajinskega muzeja v Gor. hranijo danes skupaj 13 rokopisnih M-evih knjig. Poleg citiranega omenimo vsaj še Le morti violenti o subitanee successe a Gorizia o suo distretto notate da Don Gio. Maria Marussig; prinaša 204 primere nasilnih smrti na Gor. v času med 1641 in 1704. Rokopis je 1970 izšel v faksimilirani podobi. Deloma je bila objavljena kronika Gorizia, Sua origine, Reggi, Conti, Presidenti, Capitani, Chiese, Beati, Vescovi, Prepositi, Guerre, Vittorie sin al 1709 (Studi Goriziani 11/1948), ki pa nima velike vrednosti. Za štetje let uporablja tudi čas od ustanovitve antične Noreje, ki naj bi bila predhodnik Gorice, kar je bilo v M-evem času pa tudi še kasneje zelo razširjeno mnenje. M. je to svojo kroniko napisal v 67. letu starosti. S problemom Noreje se ukvarja v rokopisu Gorizia Origine del Norico fratello di... il quale doppo di hauer debellato la... fondò Goritia tra il Timavo, Acquileia, Lisonzo e ciò successe l'anno della creazione... 1635 ter v Gorizia e Sua origine, con le Rarità più Riguard.li successe fino al Presente, Descritte e delineate da Don Gio. Maria Marussig, l'Anno 1705. V Gor. posega zopet z Goritia, le Chiese, Collegi, Couenti, Cappelle, Oratorij, Beati, Colone, Stalloni, Seminarij, Religioni, delineate, e descritte da Don Gio. Maria Marussig, l'Anno 1706. Con li Riporti descritti In Sonetti del 1707 e nel fine i Ribelli d'Ongharia fino al anno 1708. Preostali M-evi rokopisi so predvsem pesniška dela, ki so pa že bila deležna posebne obdelave (L. Cicuta, G. B. Corgnali, G. D'Aronco, G. Perusini). Nekateri poznavalci štejejo M. med prve furl. satirične pesnike, sicer je pesnil in pisal tudi v it., vendar kaže v tem jeziku mnogo manj izvirnosti. M. je kronist minulih časov, pa tudi vnet zapisovalec o času, v katerem je živel, prav zato naj bi bil tudi prvi gor. časnikar. Posebne pozornosti morejo biti v M-evem delu deležne tudi risbe, s katerimi je opremljal svoje rokopise. Res, da so okorne, a so vendar dokument časa. Za življenja je M. izdal le en svoj tekst, pri Schirattiju v Vidmu je 1693 izšlo Riflessi Sopra le Parole di Congregationi Nelle Sacre Carte, A Favore della Veneranda Congregatione del Suffragio Dell'Oratorio di Goritia di Don Giovanni Maria Marussig Secretarlo per il primo Settembre 1693. M. je bil človek dobrodušnega značaja, ta izžareva tudi iz njegovega dela. Prave kritične obdelave in izdaje do danes še ni bilo deležno nobeno izmed M-evih rkp. del.

Prim.: Codelli, Scrittori, Gor. 1792³; Morelli, III, 312–14; Lunari du Gurizza per l'an commi 1858, 31–57; L. Cicuta, StudG 4/1926, 63–134 in Rivista della Società Filologica Friulana 7/1926, 4–16, 49–57, 108–22; O. Fassiolo, StudG 11/1948, 93–112; G. Manzini, Gorizia viva, Gor. 1957; G. Perusini, Ce fastu? 38/1962; L. Ciceri, Gorizia, Numero unico per il 46° Congresso della Società Filologica Friulana, 1969; Le morti violenti o subitanee notate da don Gio. Maria Marusig a cura di Luigi Ciceri, 1970; B. Marušič, Ivan Marija Marušič (1641–1712), Kron 12/1964, 120–27; Z. Jelinčič, Črna smrt v Gorici leta 1682, Kron 2/1954, 115–21.

B. Mar.