Marušič, Janez (1939–)

Marušič Ivan, krajinski oblikovalec, agronom, r. 1. jul. 1939 v Lj., živi tam in v Novi Gor. Oče zdravnik Franc (gl. čl.), mati Vida Mejač. Osn. š. je obiskoval v Solkanu, gimn. v Novi Gor. (maturiral 1957). Študiral agronomijo na lj. U, diplomiral 1963. Z nalogo Združena karta kot sredstvo za razkrivanje intrinzičnih prostorskih vrednot v krajinskem prostoru je prav tam 1976 postal magister krajinske arhitekture. Še pred odhodom na odsluženje rednega voj. roka se je zaposlil pri Zavodu za splošne komunalne dejavnosti v Novi Gor. in nato pri podjetju Šampionka v Renčah, kasneje se je vrnil k novogor. komunalnemu podjetju, kjer je bil do avg. 1970 v. d. tehn. vodje. Od sept. 1970 je bil zaposlen najprej kot strok. sodelavec pri Biotehn. fak. U v Lj., kasneje je bil izvoljen za višjega strok. sodelavca pri katedri za krajinsko arhit., 1981 pa habilitiran in izvoljen za docenta za predmete računska analiza in valorizacija krajine ter planiranje krajine. M. se je v svojem strok. delu posvečal najprej hortikulturnim vprašanjem, to je pokazal z objavami Nova Gorica – hortikulturni spomenik (Sreč 1966, št. 1, 26–31); Izboljšanje mestnih trat v Novi Gorici (Sreč 1969, št. 20, 74–75); Vrt v Primorju (JKol 1971, 270–72); Ali sodijo palme v vrt? (Naš vrt 1973, 124–27); O plastičnem cvetju (Naš vrt 1973, 252–53); Vtisi o ameriškem vrtnarstvu (Naš vrt 1971, 238–42). Kasneje se je povsem posvetil problematiki krajinskega oblikovanja (arhitekture), predvsem njegovi metodologiji, valorizaciji prostora in prostorski analizi. Iz tega M-ega raziskovalnega dela izvira vrsta objavljenih in neobjavljenih elaboratov, člankov in razprav, predavanj na strok. sestankih doma in na tujem, ekspertiz in ocen, uresničenih in neuresničenih projektov ter nastopov na radiu in televiziji. Okt. 1973 je obiskoval tečaj iz tehnike analize virov za planiranje krajine na harvardski U v ZDA (prof. C. Steinitz) in od tod prinesel tehniko računalniškega spoznavanja in ugotavljanja krajinskih vrednot ter planiranja. Na podlagi teh spoznanj in na tej metodiki dela slonijo njegovi elaborati Analiza in valorizacija tras avtoceste Ljubljana–Kranj (skupaj z D. Ogrinom, Lj. 1974); Prostorska analiza za območje planirane poselitve Tacen–Šmartno–Gameljne (skupaj z E. Lazzarinijem, Lj. 1974); Smernice za krajinsko načrtovanje (skupaj z D. Ogrinom, Lj. 1974); Metodologija krajinskega planiranja na primeru Goriških Brd (Lj. 1975; povzetek študije je izšel v GorLtk 3, 1976, 231–47 s prilogo); Valorizacija prostora in tehtanje vplivov urbanizacije na okolje (skupaj z D. Ogrinom, Lj. 1976); Prostorska valorizacija variant avtoceste na odseku Lukovica–Dolgi most (skupaj z D. Ogrinom, Lj. 1976). Med drugimi objavami s področja hortikulture in krajinske arhitekture je omeniti še Problematika trate v sušnih klimatskih območjih s posebnim poudarkom na trate v Mediteranu (Trata v javnem zelenju, Zbornik, Lj. 1969, 81–94); Prosečni normativi za uređivanje i održavanje javnih nasada (Bgd 1973); Poskus vključevanja meteoroloških parametrov v planersko analizo prostora (skupaj z A. Hočevarjem, Simpozij Meteorologija in gospodarstvo, Lj. 1975, 44–52); Integrated approach to coastal landscape in planning for development and protection (15.th Congress IFLA, Istanbul 1976), Nekaj misli o kraški krajini (V Spomin Alojzu, Antonu in Josipu Štreklju, Lj.-Komen 1980, 13–16). Skupaj z D. Ogrinom je sodeloval pri idejnem in izvedbenem načrtu za novo pokopališče v Novi Gor. (1974; projekt še ni povsem realiziran). M. je sodeloval s predavanji in referati na različnih strok. sestankih v Lj. (1969, 1974, 1976), Dubrovniku (1975), Istanbulu (1976), Novi Gor. (1981), Aberdeenu (1981), Bonnu (1981), Poznanju (1982). Skupaj z D. Ogrinom si je prizadeval, da bi utemeljil tudi na Slov. krajinsko arhitekturo kot samostojno oblikovalsko panogo, predvsem ločeno od arhitekture, a vendar tesno povezano z vsemi tvorci sprememb v kulturni krajini.

Prim.: Kadrovski arhiv Biotehn. fak. U v Lj.; ULjBB III (1981), 2, 1098–99.

Adč.