Marušič, Branko (1938–)

Marušič Branko, zgodovinar, r. 4. febr. 1938 v Gor., živi v Solkanu (Nova Gor.). Oče Franc, zdravnik (gl. čl.), mati Vida Mejač, gospodinja iz Komende pri Kamniku. Osn. š. obiskoval v Solkanu, gimn. v Šempetru pri Gor., Solkanu in Novi Gor. (maturiral 1955). Na lj. U študiral medicino, nato zgod. na Fil. fak. (diplomiral 1962). Po vojaščini se je zaposlil kot asistent na INV v Lj. (1963–65), nato pa postal kustos GorMuz in nov. 1965 imenovan za ravn. (na to delovno mesto nato še štirikrat potrjen). Z objavami s področja zgod. je začel že kot študent (ZČ 14/1960, 196–202) in prva daljša objava je Pregled delovanja organizacije Rdečega križa Slov. v gor. okraju 1944–1960 (Nova Gor. 1961, cikl.); kasneje je samostojno objavil še (skupaj z I. Marušičem) Solkanski rojak dr. Marko Anton pl. Plenčič 1705–1786 (Nova Gor. 1967); (skupaj s F. Vatovcem) Ob stoletnici »Soče« 1871–1915 (Trst 1971); (skupaj z D. Komacem) Vršno (Lj. 1973, 1977); Veliki tolminski punt leta 1713 (Trst 1973); Po poteh velikega tolminskega punta (1–2, Lj. 1976); Iz zgodovine Trente (Trst-Nova Gor. 1977, druga izd. 1980, tretja, popravljena 1982); (skupaj z D. Sedmakom) Delavsko gibanje na Primorskem do prve svetovne vojne (Nova Gor. 1979); Šentviška planota (Lj. 1980). V dnevnem tisku, revijah in znanstvenih publikacijah je objavil preko 700 različnih člankov in razprav ter knjižnih poročil in ocen. Izbrana bibliografija teh objav je v Razpravah in gradivu INV (št. 11–12, 1980). Strokovne razprave je objavljal v slov. (ZČ, Kron, GorLtk, GorSreč) in tujejezičnem tisku (Archivio storico italiano, StudG, Inizi), poljudnejše članke pa v PDk, PrimN, Delo, PV, JKol, GorKnjiž, NRazgl, Sreč, PrimSreč, Zaliv, TV 15, IdrR, LDk, Vocel itd. Z razpravami je sodeloval v zborniških izdajah (npr. GorZb II, TolmZb II itd.). Pobudil je izhajanje zbornika GorMuz, ki izhaja od 1974 (doslej 9 zv.) pod imenom GorLtk. M. je bil ur. nekaterih izdaj, kot so priložnostne ob 100-letnici čitalnic v Solkanu (1967), Rihemberku-Braniku (1968), ob 100-letnici briškega tabora (1969), ur. je 6 zv. zbirke Berila GorMuz, bil je ur. zbornika Občina Nova Gor. 1947–1977 (Nova Gor. 1977), uredil in z opombami je opremil izdajo mladostnega dnevnika S. Rutarja (Trst-Nova Gor. 1972). Za nekatere knjižne objave je napisal spremno besedo (faksimile Zgodovine Tolminskega S. Rutarja, 1972; V. Gradnik, Krvavo Posočje, 1977; J. Vilfan, Delo, spomini, srečanja, 1978 itd.). Bil je član ured. odb. Sreč in PrimSreč. Sodeluje pri SBL in PSBL (tu je doslej objavil nad 80 gesel). Kot zgod. M. zanima predvsem zgod. Prim. v 19. in v začetku 20. stol., o tem je objavil več razprav (ZČ 23/1969, 1–30, 211–56; ZČ 25/1971, 213–41; GorLtk 1974, 51–67; ZČ 29/1975, 127–38; GorLtk 4–5/1977–78, 35–49; ZČ 31/1977, 35–48; Kron 28/1980, 183–90; Kron 28/1980, 32–42 itd.), raziskoval pa je tudi življenje in delo nekaterih osebnosti (I. M. Marušič, M. Bavčer, A. Muznik, M. Verne, K. Lavrič, S. Rutar, A. Gabršček, K. Jug itd.), z nekaterimi objavami pa je segel v starejša obdobja zgod. (tolminski punt 1713, antika). Večkrat je nastopil s strok. referati in poljudnimi predavanji. Z referati se je udeleževal zborovanj slov. (Nova Gor. 1968, Velenje 1970, Škofja Loka 1972, Piran 1974, Kranjska gora 1976, Celje 1982) in jsl. zgod. (Sarajevo 1965). Z referatoma o polit. zgod. prim. Slov. v 19. stol. je nastopil na sestanku jsl. in it. zgod. (Sarajevo 1976, Firenze 1977), sodeloval na drugih simpozijih v Jsli (npr. Ljutomer 1968, Bovec 1972, Tolmin 1976, Žalec in Radenci 1980, Pazin 1982 itd.) in na mednarodnih srečanjih v Vidmu (1969), Ogleju (1982) in v Gor. (1979, 1982, 1984). Večkrat je predaval v Gor., Trstu, Novi Gor., Lj., predaval je tudi v Devinu, Štandrežu, Ricmanjih in na Dunaju (študentski dom Korotan 1969), kjer je s študijsko štipendijo bival dva meseca. Kot muzejski delavec je pridobil naslova višji kustos in muzejski svetovalec. Med prvimi njegovimi opravljenimi nalogami na področju muzealstva je ureditev Gregorčičeve rojstne hiše na Vrsnem (1966), kasneje je pripravil več muzejskih razstav in prireditev (proslave stoletnice nekaterih čitalnic in taborov, dogodki iz novejše zgod., zlasti iz NOB). V Novi Gor. je M. pobudil ulico slavnih rojakov in odkritja nekaterih spominskih plošč ljudem in dogodkom. Od 1978 je preds. Zgod. društva za sev. Prim., sodeloval je v izvršnih odborih društev slov. muzealcev in zgod. Za tisk je pripravil knjigo Primorski čas pretekli. 1983 je prejel za delo na muzejskem področju Valvasorjevo nagrado in priznanje Zveze muzejskih društev Jsle.

Prim.: J. Šorn, Kron 9/1961, 192; PDk 21. nov. 1964; Gazz 25. nov. 1964; PrimN 29. jan. 1965; Oslobodjenje (Sarajevo) 18. nov. 1965, št. 6272; PDk 19. dec. 1965; Delo 8. avg. 1967; B. Pogačnik, Delo 9. dec. 1967; Z. Stropnik, Proteus 30/1967–68, 157; Večer, 5. okt. 1968; Delo 20. okt. 1968; L. Kante, Delo 8. avg. 1967; SaS (Sandi Sitar), PrimN 9. nov. 1968; M. Tavčar, Sreč 4/1969, št. 17, 24–30; PDk 12. dec. 1970; O. Janša, Kron 1971, 184; D. Kermavner, PV 1972, 60–66; D. Ferjančič, PrimN 23. jun. 1972; PrimN 29. jun. 1973; Delo-RTV priloga 5.–11. avg. 1973; F. Rozman, NRazgl 26. okt. 1973, 516; A. Agnelli, Inizi 60/1974, 17–22; C. G. Mor, Memorie storiche forogiuliesi, 55/ 1975, 319; N. J. (Marijan Brecelj), PDk 24. apr. 1977; PDk 6. jul. 1978; Oslobodjenje (Sarajevo) 21. apr. 1976; La Nazione (Firenze) 12. jun. 1977; Picc 12. jun. 1977; S. Granda, Delo 1. mar. 1977; MSE 2, 572; -lj (Marijan Brecelj), PDk 31. dec. 1980; Quaderni giuliani di storia 1/1980, zv. 2, 186–87; Ib. 2/1981, zv. 1, 104–05; PDk 26. mar. in 10. nov. 1982; (Marjan Drobež), PDk 6. febr. 1983; B. Gombač, PDk 12. jun. 1983.

Ured.