Martinčič, Albin (1900–1982)

Martinčič Albin, duhovnik in zvonar, r. 27. febr. 1900 v Gorici, u. 14. sept. 1982 prav tam. Oče Ivan, mati Guljelma Korbovschik. V Gor. sta prišla iz Cerovega v Brdih. Osn. š. v Gor., gimn. v škofovih zavodih v Šentvidu nad Lj., matura 1923. Bogoslovje v Gor., posvečen 12. jul. 1927. Službe: kpl. v Podmelcu od 1. sept. 1927, Tolminu od 1. dec. 1927 in Solkanu od 1. maja 1929; kurat tj. žpk na Livku od 1. mar. 1930, kurat na Srpenici od 1. maja 1938, vikar v Trnovem ob Soči od 1. avg. 1939. Po razmejitvi 1947 se je umaknil v Gor. in nadškof Margotti ga je 1. okt. 1947 imenoval za škof. delegata na Jazbinah in v Trebežu, zaselkih župnije Dolenje Cerovo, ki sta po razmejitvi prišla pod It. Ko so še isto leto postale Jazbine samostojen vikariat, je bil M. imenovan za vikarja. Na Jazbinah ni bilo takrat nič, le nekaj hiš in blatnih poti. Družina Garollo mu je dala na razpolago klet. Ta prostor je deloma sam, deloma s pomočjo domačinov preuredil v bogoslužni prostor, v katerem je nekaj let maševal, pridigal, učil krščanski nauk. Stanoval je v Gor. in se od tu vozil s kolesom. Napravil je načrte za novo cerkev in jo z velikim trudom zgradil 1956; posvečena je Mariji Pomagaj. Zanimal se je pri javnih oblasteh, da so začeli popravljati ceste, in pri tem tudi sam pomagal. »Zagrizeno se je potegoval, da se je zgradila nova šola, da so napeljali elektriko, uredili pokopališče, uspel je dobiti za cerkev ubrano pojoče zvonove« (KolGMD 1983, 125–26). Toda iz nepojasnjenih razlogov je prišlo do spora s škofijo in M. se je 1964 umaknil v zasebno življenje. – M. je imel tudi veliko veselje za zvonarstvo. Ko je bil na Livku, se je vpisal na neko nem. višjo šolo za zvonarstvo in pridno študiral, da je dobil diplomo. Učil se je tudi pri Ivanu Mercini. Postal je priznan zvonoslovec, škof. kolavdator za zvonove. Po zadnji vojni je poskrbel za zvonove raznim cerkvam, ki so jim bili med vojno zaplenjeni. Tu pa tam je kaj malega objavil v časopisih. Bil je član KTD.

Prim.: NadškAGor.; K. H.(umar), G. A. M. v spomin, KatG 23. sept. 1982 s sl.; Isti, KolGMD 1983, 124–26 s sl.; Mar. Terpin, Števerjan, 1983, 234 in pass.; ustna pričevanja.

Hum.