Martelanc, Milka (1885–1966)

Martelanc Milka, javna delavka in strokovna pisateljica, r. 5. mar. 1885 v Barkovljah pri Trstu, u. 9. okt. 1966 v Lj. Oče Svetko, stavbenik, mati Tereza Kanduš. Osn. š. je dovršila v Barkovljah, potem je nadaljevala študij v zavodu Notre Dame v Gor. Naučila se je krojnega risanja in šivanja, igrati klavir in slikati ter šest tujih jezikov. Po končanem šolanju je delala v pisarni gradbenega podjetja Ivan Martelanc & Dr., kjer je bil njen oče solastnik, do it. zasedbe Trsta. Leta 1918 jo je RK poslal z vojnimi sirotami na 10-tedenske počitnice v Švico. Tu je dobila stike s slov. emigranti v Ženevi in ti so jo povezali z Jugoslovanskim odborom v Parizu, ki ji je dal navodila za Narodni svet v Trstu in Nar. vijeće v Zgbu. Ker so jo hotele it. oblasti konfinirati, se je skrivaj umaknila v Lj., kjer je bila administrativni vodja Pisarne za zasedeno ozemlje. 1921 se je vrnila v Trst in prevzela vodstvo pisarne tajništva pol. društva Edinost. Leto pozneje je odšla v Prago študirat manjšinsko vprašanje in časnikarstvo. 8. nov. 1922 so trž. gospe ustanovile Žensko dobrodelno udruženje, ki je delovalo do srede 1928, preds. je bila Antonija Slavik, tajn. M. Da bi imelo društvo svoje glasilo, sta dali pobudo za žensko revijo Ženski svet, ki je izhajal v Trstu od jan. 1923 do 1929, v Lj. do mar. 1941. Sprva ga je izdajalo Udruženje, potem razne gospe, od 1935 M. Urejala ga je učit. Pavla Hočevar (PSBL I, 541), ob strani ji je stala M., ki je urejala modno in krojno prilogo vsa leta izhajanja. »Bogate priloge za ročna dela, večinoma sami narodni motivi, so si pridobile v kratkem času sloves, kakšnega zaslužijo« (Utva). V IV. letniku je bila priloga v barvah. S temi prilogami je M. ustvarila prvi slov. modni list. Nekaj časa je uporabljal priloge ŽS tudi hrv. list Vez. M. je tudi veliko pisala v list, predvsem strokovne članke in poročila o delovanju ženskih društev v Jul. krajini. Že v prvem letniku je razvila program ženskih društev v It., ki naj gojijo dobrodelnost, prosveto in poučujejo ž. ročna dela. V samozaložbi je izdala dve strokovni knjigi: Otroško perilo. Navodila za krojenje, šivanje in vezenje vsakovrstnega perila za otroke. Trst 1925. Oprema za neveste. Trst 1929. Z drugimi gospemi je organizirala letovanja otrok na deželi in jih vodila. 1928 se je morala na hitro preseliti v Lj., kjer je bila izdajateljica in odg. ur. ŽS. Po zadnji vojni je urejala modno rubriko in risala krojne priloge za ž. list NŽ do 1953, ko je stopila v pokoj. Pokoj je uživala najprej v Voloskem, potem v Domu upokojencev na Jesenicah, nazadnje v Domu upokojenk na Taboru v Lj.

Prim.: Ž. arh. v Barkovljah; podatki sestre Tatjane Martelanc 20. jan. 1979; Utva, Ženski svet in njene sotrudnice, SŽ, Lj. 1926, 211–13; Nina Vidervol, Ob 70-letnici M. M., NŽ 1955, 72–73 s sl.; (R. Pertot), Osemdeset let M. M., PDk 7. mar. 1965; D. M., V spomin M. M., PDk 13. okt. 1966 s sl.; L. Rehar, Milka Martelanc, RAITrstA 2. jan. 1967, predavanje; P. Hočevar, Pot se vije, Tr. 1969, 121–44, 132 sl.; L. Pertot, M. M., Barkovlje, Tr. 1982, 153.

Jem.