Primorski slovenski biografski leksikon
Martelanc Dragotin, prosvetni in gospodarski delavec, r. 3. sept. 1866 v Barkovljah pri Tr., u. 3. apr. 1895 tam. Oče Franc je bil premožen posestnik, gostilničar in podjetnik, ki je kupoval stare ladje, jih razdiral in prodajal tako pridobljeni material, mati Uršula Jazbec je bila sorodnica trž. bogataša Jazbeca, kuharica in steber gostilne. Izobrazil se je doma in v Trstu in po opravljeni vojaški službi 23-leten zbral pevce in ustanovil pevsko društvo Adrija (1889) ter postal njen prods. Adrija se je kmalu uveljavila s pev. zborom in prirejala veselice s petjem, igro in s sodelovanjem orkestra, imela pa je težave, ker ni imela primerne dvorane. Delovala je do nasilne razpustitve 1927. M. je bil med ustanovitelji Rojanskega posojilnega in konsumnega društva (ust. 28. avg. 1891) in bil 27. okt. 1891 izvoljen za prvega tajn. Največ zaslug pa ima za ustanovitev Tržaške posojilnice in hranilnice (TPH, registr. 25. nov. 1891), ki je postala najvažnejši slov. denarni zavod v Trstu. M. je bil njen prvi in edini uradnik. Dne 13. jun. 1893 so ga izvolili še za tajn. Obrtnijskega društva v Barkovljah pri Sv. Jerneju (ust. 11. febr. 1882). Preden je prevzel mar. 1890 ur. E Makso Cotič, je urejala list »trojica idealnih in za naš list velezaslužnih mož: L. Furlani iz Rihemberka, Just Piščanc iz Rojana in pa Dragotin Martelanc iz Barkovelj« (Cotič). Z rodoljubnimi in gosp. članki je sodeloval v E, SN in SS. M. je bil eden izmed najbolj dinamičnih organizatorjev trž. Slov. »Takega narodnega idealizma, kakor je žarel v tem človeku, nisem zlepa srečal v svojem življenju« (Cotič). Svoje rojake je želel vzgojiti in dvigniti, da bi od besed in protestov prešli k stvarnim dejanjem, toda sredi dela ga je spravila v grob sušica, starega komaj 28 let. Adrijaši so mu postavili velik in lep nagrobni spomenik, po preteku določene dobe pa ga je moral njegov brat Angel odstraniti.
Prim.: † Martelanc Dragotin, SS VIII, 1895, št. 14, 130; Slavnostno odkritje nagrobnega spomenika pok. D. M., E 31. okt. 1897; M. Cotič, Iz mojih spominov, E 1876–1926, Tr. 1926, pos. št. 48; D. Godina, Najbolj dinamičen organizator trž. Slov. D. M. iz Barkovelj, PDk 22. avg. 1957; M. Pertot, Iz tajniške knjige društva Adrija, JKol 1957, 100–03; L. Pertot, D. M., Barkovlje, Trst 1982, 152.
Jem.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine