Primorski slovenski biografski leksikon

Markič (Marchig) Rino Fortunato, duhovnik in narodni delavec, r. 12. jul. 1940 v Oblici, obč. Srednje, u. 19. jun. 1982 v S. Daniele del Friuli. Oče Peter, kmet, mati Marija Tomasetig iz Kozice. Osn. š. v Oblici 1946–51, sred. š. v Malem semenišču v Castelleriu 1951–55, gimn. in bogosl. v Vidmu, ordiniran 29. jun. 1964 v Vidmu. Od 1964–73 kpl. na Lesah (obč. Grmek), od tu oskrboval še bližnji župniji Topolovo in Kozico. 1973 imenovan za žpka v kraju Vissadone v Furlaniji, od 1976 žpk v Kozici, kjer je ostal do smrti. Na Lesah je poživil kult. življenje, prenovil stari cerkv. zbor in mu dal novo obliko (zbor Rečan) in nov zagon. Ta zbor se je pod njegovim vodstvom uveljavil doma in po svetu s številnimi nastopi predvsem z domačimi ljud. pesmimi. Ustanovitelj moškega okteta Rečan, ki je prenehal z nastopanjem z njegovim odhodom v Furlanijo. Pobudnik z mladimi domačimi izobraženci kult. društva Rečan, ki je bil med prvimi slov. kult. organizacijami v Benečiji. Skozi to društvo je šlo veliko pobud: izdajanje brošur z domačo tematiko, organizacija festivala domače glasbe (Senjàn beneške piesmi) in verske pesmi, obuditev lokalnih praznikov, velik delež pri ustanovitvi Beneškega gledališča itd. To je izzvalo nasprotovanje lokalnih nacionalistov, ki so tudi M. napadali in obrekovali. Imel je velik čut za glasbo in poskusil je tudi nekaj uglasbiti za domače potrebe (menda obstajata dve njegovi skladbici). Aktiven je bil tudi med beneškimi duhovniki, ki od 1966 izdajajo glasilo Dom. Nekaj časa je sodeloval tudi pri radiu (RAITrstA) v jutranji oddaji Tjavdan, ki je bila nekak zbornik različne snovi enkrat na teden (od 14. okt. do 30. dec. 1977; kaže, da zaradi bolezni ni napisal vseh oddaj). Za te oddaje je nekaj časa zbiral po Nadiških dolinah narodopisni material. O njegovem značaju, pastirskem in kult. delovanju so veliko pisali ob njegovi prerani smrti. V soboto, 17. jul. 1982, je bila na Lesah žalna seja, ki jo je sklicalo kult. društvo Rečan in se dostojno spomnilo rajnega. Ob tej priložnosti so izdali brošuro (30 str. s številnimi fotografijami), kjer so zbrali podatke in spomine na pokojnega. Brošura je brez naslova, na naslovni strani je fotografski posnetek Starogorskega spomenika.

Prim.: Ang. Cracina, don Rino Fortunato Marchig sacerdote novello, Gor. 1964; H. K., † Duhovnik R. M., KatG 24. jun. 1982 s sl. nove maše; Ž. Gruden, R. M. v spomin, PDk 24. jun. 1982; M. V., Umrl je R. M., NL 24. jun. 1982; don Gius. Mucig, Ricordo di don R. M., La Vita Cattolica 26. jun. 1982; L. Peterle, Ob smrti R. M., Družina 11. jul. 1982, 14; Dom 1982, št. 7/8, prva in druga stran z različnimi članki in s sl.; Zbogom don Rino, NMat 1982, št. 12; Addio a don Rino, NMat 1982, št. 14; J. M., Odšel je slovenskobeneški duhovnik R. M., KolGMD 1983, 123–24 z novomašniško sl.; Rino Markič, TKol 1983, 81–82 s sl.; Govor Izidorja Predana na M-evem grobu, prav tam, 82–86; L. Peterle, Moje prvo in zadnje srečanje z R. M., prav tam, 86–89.

B. Z.

Zuanella, Božo: Markič, Rino Fortunato (1940–1982). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi923080/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine