Makuc, Vladimir (1925–2016)

Makuc Vladimir, akad. slikar, grafik in restavrator, r. 8. maja 1925 v Solkanu pri Gor., živi in dela v Lj. Oče Jakob (1896–1965), mati Ana Komel (1901–1978). Osn. š. je obiskoval v Solkanu, učiteljišče v Gor. (1936–43). 1946 se je v Lj. vpisal na Šolo za umetno obrt, kjer je maturiral 1950 (prof. Z. Didek), nato isto leto nadaljeval šolanje na lj. ALU, kjer je diplomiral 1954 (prof. M. Sedej, F. Mihelič, S. Pengov, G. Stupica, M. Pregelj, R. Debenjak, B. Jakac). Specialno š. za restavratorstvo na ALU je obiskoval od 1954–56 pri prof. Mirku Šubicu. 1960 se je izpopolnjeval v ateljeju J. Friedländerja v Parizu. Takoj po študiju se je ukvarjal predvsem s kopiranjem fresk (v letih od 1956–63 za Narodno galerijo v Lj.), čeprav se je vzporedno poskusil tudi v grafičnih tehnikah in že 1958 prvič v Lj. razstavil grafiko. Ukvarja se predvsem z grafiko (lesorez, jedkanica, akvatinta), zadnja leta tudi s slikarstvom in s tapiserijo, študijsko se je izpopolnjeval na potovanjih po It., Franc., Švici, Avstr., Poljski, Češkoslov., Nem., Belgiji, Holand., Španiji, Grčiji in Egiptu. Oblikovno in tehnično dovršena grafična dela, ki so vsebinsko in asociativno vezana na istrsko-kraški svet, na njegove ljudi, živali in rastline, delimo po Meliti Stele Možina (katal. Male gal. 1978, Lj.) na štiri faze: začetni lesorezi, čas po l. 1960, tretja faza po l. 1963 in četrta po l. 1968. V vseh teh fazah je značilno obravnavanje razmerja med prostorom, ki je skoraj v vseh fazah trdno determiniran, in med elementom, ki je kot osnovni nosilec umetnikovega sporočila in izpovedi prešel iz realistično občutenega v simbolni »znak«. Ti »znaki, bodisi ptice, rastline, žensko telo, nazobčano, neusmiljeno se vrteče mehanično kolo, kot eno izmed najbolj tipičnih elementov današnje industrializacije«, ki simbolizirajo, nakazujejo in dajejo možnost osebnih interpretacij, so »dvignjeni v brezčasen, nadrealen svet, dolgo časa izrazito čustveno navezani na istrsko-kraška izhodišča... Delujejo kot umetnikovo nostalgično spominjanje na svet, iz katerega je bil rojen in ki v tempu sodobnega življenja počasi, a nepreklicno izginja...« Delom daje osebnosten pečat umirjen kolorit toplih in hladnih tonov, v eno ali dvobarvni izvedbi, vendar s široko paleto odtenkov v posameznih osnovnih barvah. Izredna tehnična dovršenost, ki se odraža v prefinjenosti odtisov, skrbna kompozicija in slogovna izčiščenost dajejo listom kvaliteto, ki uvršča M. v sam vrh sodobnega slov. ustvarjanja. Po skoraj tridesetletnem ukvarjanju z grafičnim listom se je v letih 1981–82 odločil, da se poskusi, v svojem motivnem svetu daljnega spomina na kraško pokrajino, v novi, mešani slikarski tehniki. Serijo slik na lesenih ploščah je razstavil v Gal. DSLU v Lj. 1983. Njegove grafike so v številnih privatnih zbirkah, muzejih in gal., med njimi: Moderna gal. Lj., Muzej sodobne umetnosti Bgd, Galerija sodobne umetnosti Zgb, Gor. muzej Nova Gor., Kabinet grafike JAZU Zgb, Gal. Matice Srpske Novi Sad, Muzej sodobne umetnosti Skopje, Narodni muzej Prilep, Muzej Hercegovine Mostar, Muzej likovnih umetnosti Aleksandrija, Museo Civico Torino, muzej Villa Ciani Lugano, Cincinnati Art Museum Cincinnati, Graphische Sammlung Albertina Dunaj, Narodna gal. Praga, Narodni muzej Krakow, Narodni muzej Varšava, The Library of Congress Washington, Musée des beaux-arts Montreal, zbirka Drankraftwerke Celovec. Za svoje delo je prejel številne nagrade: 1. nagrada za grafiko na III. sredoz. bienalu v Aleksandriji (1959); odkupna nagrada na I. razstavi jsl. grafike, Zgb (1960); odkupna nagrada na IV. mednar. bienalu grafike, Lj. (1961); nagrada ex aequo na razst. Bianco e nero, Lugano (1962); nagrada Prešernovega sklada, Lj. (1962); nagrada mesta Zgb na II. razstavi jsl. grafike, Zgb (1962); odkupna nagrada na V. mednar. bienalu grafike, Lj. (1963); odkupna nagrada na III. razst. jsl. grafike, Zgb (1964); medalja za grafiko na mednar. razst., Zielona Gora (1965); odkupna nagrada na IV. razst. jsl. grafike, Zgb (1966); 2. nagrada na razst. Intart, Celovec (1967); nagrada Bonazzi na II. bienalu grafike v Firencah (1970); nagrada na razst. Plavi salon, Zadar (1970); odkupna nagrada na natečaju »N. Kopernik in njegova misel«, Krakow (1970); častno priznanje na I. bienalu grafike, Mulhouse (1974); Prešernova nagrada, Lj. (1979). Za njegove samostojne in skupinske razstave je izšla vrsta katalogov in zloženk, med njimi: Z. Kržišnik 1964; M. Stele-Možina 1971, 1978; M. Tršar 1972, 1975, 1980; A. Bassin 1974; L. Sciascia 1974; I. Premrov 1979, 1980; F. Zupan 1983. Samostojno je razstavljal: Lj. (Mala gal. 1962, 1978, Labirint 1975, ARS 1974, 1980, Moderna gal. 1972, Gal. DSLU 1983); Bgd (Salon Muzeja sodobne umetnosti 1963, gal. Grafički kolektiv 1969); Celovec (Galerie 61 1963, Kleine Galerie 1974); Murska Sobota (Pokraj. muzej 1963), Mrb. (Umetnostni paviljon 1963); Zgb (Kabinet grafike JAZU 1964); Skopje (Delavski dom 1964); Rim (Studio d'arte Margutta 1964, 1975); Gorica (Gall. Pro loco 1965, Gall. La Bottega 1980); Atene (Galeria Zigos 1965); Macerata (Gall. l'Arco 1965); Bled (Festivalna dvorana 1965); Celje (Likovni salon 1965); Velenje (Kult. dom 1966); Kočevje (Likovni salon 1966); Banja Luka (Dom kulture 1968); Amsterdam (gal. Mokum 1968); San Benedetto del Tronto (Sala d'arte Guglielmi 1969, 1973); Ajdovščina (foyer kinematografa 1969); Palermo (gal. La Robinia 1970, gal. Il Borgo 1975); Trst (gal. La Lanterna 1970); Nova Gor. (Avla skupščine Nova Gor. 1964, Salon Meblo 1971, gal. osn. š. Solkan 1978); Genova (gal. Il Vicolo 1971); Pesaro (gal. Il Segnapassi 1971); Bologna (knjigarna gal. Feltrinelli 1972); Videm (gal. La Loggia 1974); Koper (gal. Loža 1974); Dubrovnik (gal. Sebastian 1975, 1981); Beljak (gal. Ortner 1977); Žalec (Savinov likovni salon 1979); Padova (Stevens gallery 1978/79); Radenci (Razst. salon v hotelu Radin 1980); Tokio (Galeria Ichizan 1982); Radovljica (Šivčeva hiša 1983). Sodeloval je na številnih skupinskih razst. doma in v tujini, med njimi: Lj. (III.–XV. mednar. grafični bienale, 1959, 1961, 1963, 1965, 1967, 1969, 1971, 1973, 1975, 1977, 1979, 1981, 1983); Schaffhausen (3. razstava xylon, 1959); Aleksandrija (3. Bienalle de Méditerranée, 1959); Zgb (1.–4. izložba jsl. graf., 1960, 1962, 1964, 1966); Grenchen (2. in 4. triennale, 1961, 1967); Cincinnati (Razst. grafike, 1962); Lugano (VII. in XI. Bianco e nero, 1962, 1972; 11. razst. grafike 1972); Tokio (3. bienale grafike, 1962); Sao Paolo (7. biennale de Sao Paulo, 1963); Biella (Premio Biella, 1965, 1967, 1971); Benetke (33. biennale di Venezia, 1966); Krakov (1.–5. miedzynarodove biennale grafiki, 1966, 1968, 1970, 1972, 1974); Grenchen (4. trienale, 1967); Vancouver (Print international, 1967); Celovec (Intart, 1967); Videm (Intart, 1968); Dunaj (Wiener secession, 1968); Lj. (Intart, 1969); Liege (1. bienale, 1969); Barcelona (Premi International Dibuix Joan Miró, 1969, 1970, 1971, 1972); Firence (2. biennale internazionale dell'incisione, 1970); Reka (Razst. originalne risbe, 1970, 1972); Zadar (Plavi salon, 1970); Oxford (Inkless prints, 1971); Sarajevo (Umetnost na jsl. tleh od prazgod. do danes, 1971); Pariz (Umetnost na jsl. tleh od prazgod. do danes, 1971); Fredrikstad (1.–3. norska internasjonale grafikk biennale, 1972); Menton (9. biennale internationale d'art de Menton, 1972); Ibiza (1.–2. biennale della grafica, 1972); Mulhouse (1.–2. evrop. grafični bienale, 1974, 1976); Heidelberg (1. Biennale der europäischen Grafik, 1979); Condé-Bon Secours (III. bienale grafike); Bradford (VII. bienale grafike).

Prim.: Osebni podatki; Melita Stele-Možina, uvod v katal. osebne razst., Mala gal., Lj. 1962; J. Mesesnel, Monumentalnost v malem, VI. Makuc razstavlja v Mali gal., Delo 1962, št. 225, str. 6; Jože Hudeček, Kostanj posebne sorte, NRazgl 1962, št. 18 (22. IX.), str. 354; Fr. Zupan, Likovna revija št. 4/5, Lj., 31. dec. 1962; L. Springschitz, Neue Zeitung, Clc 16. mar. 1963; J. Messner, Vl. Makuc v Celovcu, NRazgl 1963, št. 7; Zoran Kržišnik, uvod v »Quaderni di Galleria«, No. 61, Caltanisetta-Roma 1964; Vl. Makuc, katal. osebne razst., avla upravne zgradbe, Nova Gor. 1964; Delo 1964, št. 139; Fulvio Monai, Inizi 1964, št. 20; Delo 1964, št. 145; Valentina Cesaretti, Rimski uspeh Vl. Makuca, Delo 1965, št. 49; Guido Manzini, Gazz. 14. febr. 1965; Franco Catalano, Auditorium (Roma), Jan. 1965; Draga Panie, uvod v katal. razst. Veličkovič, Radovani, Makuc, Galerie Zigos, Atene 1965; Braco Rotar, Sinteza (Lj.) 1966, št. 1/4; Aleks. Bassin, Umetnost (Bgd) 1967, št. 9; Bor. Kandić, Putevi (Banja Luka) 1968, št. 3; NRazgl 1968, št. 1; Aleks. Bassin, VI. Makuc, Delo 1968, št. 67; Cesare Caselli, uvod v katal. osebne razst., San Benedetto del Tronto 1969; Aleks. Bassin, uvod v katal. osebne razst., Galerija Grafički kolektiv, Bgd 1969; Isti, Makučeva nova grafika na razst. v Beogradu, NRazgl 1969, št. 22; Leonardo Sciascia, uvod v katal. osebne razst., La Robinia, Palermo 1970; Mil. Bambič, Vl. Makuc v »La Lanterna«, PDk 1970, št. 26; PDk 1970, št. 87; Delo 1970, št. 188; Melita Stele-Možina, uvod v katal. osebne razst., Gal. Meblo, Nova Gor. 1971; Jan. Mesesnel, Umetniška interpretacija sožitja v grafikah Vl. Makuca, Sreč 1971, št. 28, 49–50; Mirko Juteršek, Grafik – umetnik, Dnevnik 1971, št. 94; Jan. Mesesnel, Širše in bolj razgibano, Delo 1971, št. 86; PDk 1971, št. 70; Tovariš 1971, št. 13; VI. Makuc, galleria d'arte II Vicolo, Genova 1971; VI. Makuc, galleria d'arte II Segnapassi, Pesaro 1971; Mar. Tršar, uvod v katal. skupinske razst. »Prisotnosti«, Moderna gal. Lj. 1972 (isti v nem. prevodu); Delo 1972, št. 189; Jan. Mesesnel, Prisotnosti, Delo 1972, št. 305; Makuc, Sala d'arte Guglielmi, San Benedetto del Tronto 1973; Giuseppe Giardina, Makuc v It., NRazgl 1973, št. 13; Delo 1973, št. 154; Aleks. Bassin, uvod v zloženko, Gal. ARS, Lj. 1974; Jan. Mesesnel, Delo 1974, št. 219; Fr. Zalar, Dnevnik 1974, št. 284; Mar. Tršar, uvod v katal. osebne razst., Gal. Loža, Koper 1974; Jan. Mesesnel, Delo 1974, št. 129; Leonardo Sciascia, uvod v katal. osebne razst., Galleria d'arte »La Loggia«, Udine 1974; Picc. 29. mar. 1974; PDk 1974, št. 74; Delo 1974, št. 120; Ida Rebolj, Grafik VI. Makuc, Lj. banka, maj 1974, str. 12; VI. Makuc, Labirint, Lj. 1975; Jan. Mesesnel, Delo 1975, št. 198; Iztok Premrov, Dnevnik 1975, št. 288; Breda Turk Vilhar, ITD 1975, št. 33; VI. Makuc, Izložba grafike, Gal. Sebastian, Dubrovnik 1975; Mar. Tršar, uvod v katal. osebne razst., Studio d'arte moderna, Rim 1975; P. Breščak, Makuc v Rimu, Delo 1975, št. 111; Jan. Mesesnel, Nova strnjenost, Delo 1975, št. 198; Dnevnik 1976, št. 34; Makuc, Galerie Ortner, Villach 1977; Bogd. Pogačnik, Slikar Makuc v Beljaku, Delo 1977, št. 44; 1977, št. 45; Tinca Stegovec, Prosv. delavec (Lj.) 1977, št. 9; Leonardo Sciascia, Marjan Tršar, uvod v zloženko, Stevens gallery, Padova 1978; Melita Stele-Možina, uvod v katal. osebne razst., Mala gal., Lj. 1978; Aleks. Bassin, NRazgl 1978, št. 5; Iztok Premrov, Mladina 1978, št. 6; Fr. Zalar, Dnevnik 1978, št. 16; VI. Makuc, zloženka, Gal. osn. š., Solkan 1978; Brane Kovič, PrimN 1978, št. 26; Delo 1978, št. 6; I. Sedej, Komunist 1978, št. 5; Delo 1978, št. 137; 1978, št. 138; Marica Nakrst, PrimN 1978, št. 25; Delo 1978, št. 295; 1978, št. 302; Iztok Premrov, uvod v zloženko, Savinov salon, Žalec 1979; Delo 1979, št. 32; M. Premšak, Simboli, spleteni v tančico, Večer 1979, št. 42; Marlen Premšak, Skupni imenovalec je kvaliteta, Večer 1979, št. 67; Luc Menaše, Evropski umetnostno zgod. leksikon, Lj. 1971, str. 1275; Slov. likovna umetnost 1945–1978, Lj. 1979, 76, 149; Delo 1980, št. 226; PDk 1980, št. 275; Fr. Zalar, Oblike na pajčevini, Dnevnik 1980, št. 325; PDk 1980, št. 280; Picc. 17. dec. 1980; Vl. Makuc, Izložba grafike, Gal. Sebastian, Dubrovnik 1981; Iztok Premrov, uvod v zloženko, Gal. ARS, Lj. 1980; Mar. Tršar, uvod v zloženko, Galleria d'arte »La Bottega«, Gor. 1980; Iztok Premrov, uvod v katal., Razst. salon v hotelu Radin, Radenci 1980; Fr. Zupan, uvod v zloženko, Gal. DSLU, Lj. 1983.

Nsn.