Makuc, Josip (1897–1958)

Makuc Josip, kemik, izumitelj, r. 5. mar. 1897 v Solkanu, u. 2. dec. 1958 v Zgbu. Oče Franc, mali trgovec, mati Marija Ana Jožefa Kupiec iz Šlezije. Gimn. je končal v Gor. tik pred začetkom bojev na soški fronti (maj 1915). Potem je odšel kot avstro-ogrski vojak na fronto. Po koncu vojne je študiral na U v Zgbu kemijo, fiziko in matem. 1923 je napravil prof. izpit iz kemije kot glavnega ter matem. in fiz. kot stranskih predmetov. V letih 1923-24 je delal na U v Padovi in Zgbu, kjer je bil med 1924-28 asistent na fizikalno-kemijskem inštitutu. V tem času je napravil več izvirnih nalog s področja fizikalne kemije, nekatere so bile objavljene. Po letu 1928 se je zaposlil v kemični industriji. Najprej je v Karlovcu uredil napravo za pridobivanje kositra iz odpadkov bele pločevine (lasten izum), ker pa je na svet. trgu cena te kovine padla, je podjetje opustil. Med leti 1929-30 je raziskoval rudna nahajališča v Bosni in Dalmaciji za zgb tvrdko Tellur. Potem je bil eno leto zaposlen v trgovini s kemikalijami, od jul. 1931 do avg. 1932 pa je delal pri rudniku živega srebra Marija Reka v Savinjski dolini. V letih 1932-33 je izdelal postopek za pridobivanje poroznih plošč iz mavca; ta postopek je podjetje Sana, pri katerem je delal, patentiralo. Istočasno je izdelal postopek za pridobivanje poroznega cementa, tudi ta postopek je patentiral (praktično je postopek uporabila firma Spiller in Šurina pri gradnji zgb palače za mestna podjetja). Od maja 1934 do jun. 1935 je za podjetnika A. Resmana iz Zgba izdelal postopek za pridobivanje vinske kisline. 1936 se je zaposlil pri celjskem Metallu kot kemik-raziskovalec. Izboljšal je mnoge tedanje metode in pripravil povsem novo tehnologijo za pridobivanje cinkovega sulfida, talija in njegovih soli, za elektrolitsko razkrajanje legura, za elektrolizo cinka in za pridobivanje bikromatov. 1941 je v Zgbu izdelal projekt za izgradnjo tovarne kromove soli, realizacijo je preprečil propad Jsle. Konec 1941 je postal prof. na sred. tehn. š. v Banja Luki. Po vojni se je vrnil na Prim.; v Gor. je za gor. okrož. NOO izdelal postopek za pridobivanje modre galice iz cerkljanske rude; 1. okt. 1945 pa je postal delegat na gimn. v Idriji. Tu je ostal več kot leto dni. Na lastno željo je spomladi 1947 postal prof. na tehn. sred. š. v Zgbu. Kljub redni zaposlitvi v š. se je še dalje ukvarjal z raziskovalnim delom in izumiteljstvom. Med njegovimi izumi je bil tedaj gotovo najpomembnejši postopek za pridobivanje čistega joda iz jodove vode (1950); ta je omogočil izgradnjo tovarne joda pri Sisku (1956); tehnologija tovarne je bila izdelana po M-evih načrtih. M. je še okoli 1950 skušal realizirati svoj postopek za predelavo bakrenih flotacijskih preparatov. Zadnja leta življenja je hudo bolehal. Pokopan je na zgb. Mirogoju, v njegovem rajstnem kraju nosi po njem ime ena izmed ulic. Njegova hčerka dr. Marija Makuc - Pojatina je znan hrvatski teatrolog.

Prim.: Vjesnik 23. jun. 1951, št. 1908; Borba 13. sept. in 23. nov. 1953; Narodni list 11. sept. 1953; Plavi vjesnik 11. mar. 1955, št. 24; LdP 30. jan. 1956, št. 24; osebni arhiv (GorMuz, N. Gorica).

B. Mar.