Makuc, Dorica (1928–2020)

Makuc Dorica, časnikar, publicist, r. 29. apr. 1928 v Vidmu, živi v Lj. in Gor. Oče Ivan Kacin (PSBL II, 4), mati Marija Makuc. Osn. š. je obiskovala v Lj. in Domžalah, it. znanstveni licej v Gor., kjer je maturirala na slov. učiteljišču (1946). Diplomirala je na Novinarsko-diplomatski visoki š. v Bgdu (1952). Zaposlila se je najprej kot časnikarka pri PDk v Gor. in Trstu (1952-57), nato službovala pri predstavništvu jsl. zunanjetrg. zbornice v Milanu (do 1960). 1. nov. 1962 se je zaposlila pri RTV Lj., kjer je še sedaj. Najprej je delovala kot TV časnikarka v dnevno informativni oddaji, potem pa v redakciji dokumentarnega programa. V dvajsetletnem sodelovanju z lj. RTV je pripravila več TV reportaž in dokumentarcev. Z njimi je posegla na različna področja vsakodnevnega življenja posameznika in družbe, probleme pa je spremljala tudi skozi zgod. perspektivo, posebno pozornost je namenila slov. etnični manjšini v It., Avstr. in ZDA. Vsebinsko naravnanost njenih TV oddaj pa niso vselej usmerjala osebna nagnjenja, ampak tudi zahteve TV hiše, pri kateri deluje. Pripravila je scenarije za naslednje TV oddaje: Kje si zemlja rodna, zemlja bedna, mila... (72' dokumentarec, posvečen Beneškim Slov.); Ta Rožina dolina (58' dokumentarec, posvečen Reziji); Žive naj vsi narodi (tudi sorežija, 6 oddaj, vsaka po 45', posvečene zgod. koroških Slov.); Prečuden cvet je v grapi črni (enourni TV dokumentarni film o part. saniteti na Prim. in osebnosti zdravnice dr. Franje Bidovec-Bojc); Partizansko Cerkljansko (enourni TV film); napisala je še scenarij za enourni TV film o Slov. v Kanalski dolini. Poleg tega je napisala scenarij in režirala še naslednje oddaje: Romi na Slov. (30'); Mi smo ljubili svoje ljudstvo (43' oddaja o SR Bosni in Hercegovini); na podoben način je obdelala v dveh oddajah (po 40') Makedonijo in z enournim dokumentarcem Vojvodino (poudarek na tam živečih narodnostih); v dveh enournih oddajah je kot režiser in scenarist prikazala razmere na Siciliji (in v Turinu - izseljenci) ter v Kataloniji (avtonomija Kataloncev). Poleg navedenih so Prim. posvečene še naslednje oddaje: Žerjavi letijo čez morje (scenarij in režija za 32' reportažo o prim. ženah, ki so odhajale na delo v Egipt); Nürnberg v Trstu 1975 (scenarij za enourni TV dokumentarec o Rižarni); Sodni dan na vasi (scenarij in režija za 40' oddajo o požigu vasi Ustje pri Ajdovščini 1942); Breginjski kot (scenarij in režija za 30' reportažo o Breginju tik pred potresom 1976); Brkini danes (scenarij in režija za 30' oddajo). V drugih TV oddajah, ki jih je pripravila kot scenarist ali kot režiser, je obravnavala probleme prizadetih otrok in mladostnikov, osamljene stare ljudi, zaposlene žene, invalide in družbeno odrinjene ljudi (Slovenka 1971, Osamljeni, Komu streho nad glavo?, Ljubezen, ki je ni, Odkod ste?). Za oddajo Mi smo ljubili svoje ljudstvo je 1973 prejela nagrado Tomšičevega sklada. V realizaciji je M. TV serija (8 oddaj) o celotnem slov. izseljenstvu v zadnjih sto letih. Kot publicistka je M. sodelovala predvsem pri PDk, v svojih reportažah se je posvečala zelo različnim problemom, med temi pa zlasti filmu (dopisnik PDk s filmskih festivalov v Pulju in Benetkah). Redno sodeluje pri radijski oddaji (radio Lj.) Gremo v kino.

Prim.: Osebni podatki; PDk 23. maja 1973; 7 D 8. mar. 1973 (TV panorama, 33); Delo (RTV) 3.-9. jun. 1973.

B. Mar.