Majnik, Anton (1905–1943)

Majnik Tone, učitelj, organizator in član izvršnega odbora ileg. narodne revol. organizacije TIGR, r. 25. apr. 1905 (op. ur.: 26. apr. 1905) v Volčah (Tolmin), u. 21. nov. 1943 v Ribnici. Oče Anton, mati Ana Fon. Osn. š. Volče, učiteljišče Tolmin, it. matura v Vidmu 1925. M. sodeloval v PD in tamburaškem zboru v Volčah s sestrami in bratom Andrejem, ki je bil duša PD. M. ni dobil uč. mesta v faš. It. razen redkih suplenc med bolniškim dopustom it. uč. M. organiziral z Alb. Rejcem in Zor. Jelinčičem ileg. protifaš. organ. TIGR, se izpopolnjeval v klavirju pri glasb. Emilu Komelu v Gor. zaradi kritja svoje ileg. dejavnosti, se udeleževal konspirativnih sestankov z voditelji TIGR na gor. in trž. področju, bil polic. izgnan iz Gor. v Volče, kjer je kljub polic. nadzor. vodil ileg. protifaš. boj. M. organiziral več tajnih množičnih kultur. izletov v Slov. Benečijo in na okoliške tolm. hribe, nosil slov. knjige v Slov. Benečijo, vodil razdeljevanje Prvih korakov in Kolačkov ter ileg. protifaš. liter. in zveze z Gor., Trstom, preko drž. meje v Jslo, s Fr. Fortunatom organiziral požig otr. it. vrtca v Tolm., ki je zgorel 25. maja 1928, poleti 1928 s Tonetom Rutarjem organiziral razstrelitev it. gimn. v Tolm., ki se ni posrečila, s Fortunatom pripravila in izobesila slov. zastavo na Kozlovem robu (Tolm. Grad) 4. nov. 1928. M. vodil in trosil protivolilne letake ob faš. volitvah 24. mar. 1929, sodeloval pri požigu voj. skladišča streliva na Kozarščah (niso uspeli), M. po atentatu na faš. dnev. Il Popolo di Trieste ušel aretaciji s pobegom 10. apr. 1930 v Jslo. Faš. polic. je še več zaporednih let pripravljala zasede in nočne preiskave Majnikove in drugih hiš v Volčah med velikon. in božič. prazniki, da bi ga presenetila in prijela doma. Po enem letu čakanja v Jsli je M. dobil uč. službo v Žvirčah (Suha krajina), nato 1936 na prošnjo Sokolskega društva Ribnica premeščen na osn. š. v Ribnico, kjer je poleg šol. dela vodil ribniško godbo na pihala, sodeloval v pev. zboru in dram. odseku. M. je igral vse instrumente v godbi. M. je po prebegu v Jslo stalno sodeloval v TIGR-u in se sestajal z voditelji TIGR-a v Lj., Žvirčah, Ribnici idr., bil tajn. mlad. organizacije Jadranska straža, ki je imela podružnice v vseh večjih krajih in v vseh šolah v Slov. Ko je zaradi bližajoče se vojne organ. TIGR zbirala orožje, sta M. in Dan. Zelen v začetku 1941 pripravila v Ribnici skrito zalogo nad sto pušk, večje količine pištol, bomb in municije. M. je bil takrat premeščen v Kostolec ob Kolpi, tu bil mobiliziran, naročil sodelavcu Jož. Zalarju, naj napravi tri bunkerje na Mali gori. Zvečer na vel. petek 11. apr. 1941 prišel k Zalarju neznanec, ki je imel polovico razglednice lj. Tromostovja, drugo polovico pa Zalar kot geslo. Proti jutru 12. apr. dospel M., ki je Zalarju povedal, da je neznanec Dan. Zelen. M. je dal prepeljati z vozom del orožja k Fajdigu v Sodražico, ostalo prepustil v varstvo Zalarju, a smel bi ga dati prijavljencem za partizane. M., Zalar in Zelen so ponoči med 12. in 13. apr. odšli v pripravljeni bunker na Malo goro. M. je poslal Zalarja v Ribnico za zveze. Po it. zasedbi Ribnice sta se M. in Zelen preselila v bunker blizu Strug, kjer se jima je pridružil Ferdo Kravanja. Okrog mes. pozneje 12. maja so šli v Lovšinovo kočo na Mali gori, zjutraj 13. maja 1941 so jih It. napadli, oba težko ranjena, Zelen se je ustrelil, Kravanja obstrelil, Majnik ušel uklenjen, okove mu je prepilil njegov sodelavec Franc Hočevar iz Strug (pozneje ustrelili Nem.). M. ostal v Ribniški četi, ki se je pozimi 1941–42 razšla, se zadržaval v nekem mlinu blizu Lašč, bil spet v Ribniški četi, kateri je izročil vse orožje, jun. 1942 je bil komis. čete v Krim. odredu, jul. 1942 postal član KP, 1942 intendant bat. v Krim. odredu, sept. 1942 v najhujši hajki vodič štaba, okt. 1942 član okrož. komit. za Ribnico, dec. šel z brigado v Dolomite. M. po kapit. It. postal nadzor. za kočev. okraj, načelnik gospod. komis. pri okrož. odboru OF za ribn.-kočev. okrožje. M. je vodil vse iz Ribn. evakuirane družb.-polit. organizacije v taborišču Marinovec pri Jelenovem žlebu. Zelo uspešno je opravljal svoje naloge, bil priljubljen in družaben. Ko je ponoči vodil sestanek pri Cenetu v Ribnici, so se aktivisti ob prihajanju sovražne edinice razbežali, M-a je pokosil rafal pred Pildarčkovo gostilno. Ribničani so svojemu dobremu učitelju in gorečemu borcu za svobodo odkrili spominsko ploščo: »Anton Majnik, učitelj v Ribnici, ki je pri nas prvi prižgal plamen upora, je padel na tem mestu 21. nov. 1943. – Bolj od življenja smrt je rodovitna.«

Prim.: T. Rutar, TolmZb 1975, Krivične trditve o TIGR; Jože Zalar osebni spomini; Združ. prosvet. delav. Slov., Svobodi do smrti je služil vaš glas; Ferenc, TIGR; Vid Vremec, Junaški boj..., JKol 1962; Fršk, Spopad na M. gori, Borec 1962; St. Renko, Spopad na M. gori, PDk 20., 21. avg. 1981.

Rut