Primorski slovenski biografski leksikon

Macarol Slavko, vseučil. prof., inž., geodet, r. 23. febr. 1914 v Trstu, živi v Zgbu. Oče Vekoslav, železničar, mati Marija Žerjal. 1919 se je družina preselila v Zgb in ostala tam. V Zgbu je dovršil osn. š. in real. gimn. (matura 1932). Vpisal se je na Tehn. fak., geodetski in kulturno-tehn. odd., in diplomiral 1937. Med študijem je delal na triangulacijah gozdnih veleposestev Croatia in Guttman v Slavoniji (Pakrac in Voćin, 1935, 1936). Po kratki privatni službi so ga imenovali 11. jul. 1938 za asistenta na Geodetskem zavodu Tehn. fak. zgb U in je ostal to do 1. jul. 1945. Po strok. izpitu je dve leti honorarno predaval predmet premer in regulacija mest in tlorisno risanje. Zaradi sodelovanja s part. gibanjem je bil 1942 in 1943 zaprt. 1. jul. 1945 je bil postavljen za načelnika Geodet. odd. na Ministrstvu za gradnje SRH, kjer je organiziral geodetsko službo Hrv. na novih osnovah, organiziral in vodil delo pri načrtovanju požganih in porušenih mest za potrebe regulacije in nove pozidave. Na tem mestu je ostal do 6. nov. 1945, ko so ga izvolili za izred. prof. na Tehn. fak. U v Zgbu za predmete: nižja geodezija I in II za geodete, geodezija za gradbenike in rudarje, geodezija za arhitekte in geodezija v elektriškem gospodarstvu za elektrikarje. Po habilitaciji 1957 z delom Karakteristike celičnih žica za bazisno mjerenje dužina i njihova upotrebljivost u praksi je bil potrjen na istem mestu, 19. maja 1958 pa so ga izvolili za rednega prof., kar je še zdaj. 12. okt. 1977 ga je Rep. svet za znanst. delo SRH imenoval za znanstvenega svetnika. V šol. letih 1947/48–1949/50 je bil prodekan Tehn. fak.; 1956/57 prodekan AGG fak.; 1958/59 dekan; 1959/60 prodekan AGG fak.; 1962/ 63 prodekan Geodet. fak.; 1963/64 – 1965/66 rektor, 1966/67 in 1967/8 prorektor zgb U; 1968/69 in 1969/70 dekan, 1970/71 in 1971/72 prodekan Geodet. fak. Od 1946 do 1967 je bil predstojnik Geodet. zavoda Tehn. fak. Na U je opravljal razne druge službe, od 1963–67 je bil odb. kult.-prosv. sveta mesta Zgba, prav tako je deloval v družbeno polit. organizacijah, v sindikatih, član uprav. odb. Društva vseuč. uslužbencev, član glavnega odb. društva Naša djeca SRH, podpreds. ASD Mladost, med ustanovitelji Saveza izvidjača Hrvatske, njegov starešina in starešinov namestnik. Sam in z drugimi je veliko delal na terenu. Tako je delal na združevanju zemljišč v vaseh Mala Vašica, Račinovci, Djurići, Drenovci in Gundinci; delal je načrte za Kraljevico, del Splita, za Poreč, da bi se ohranila nekdanja podoba mesta, za Makarsko zaradi regulacije; sodeloval pri ureditvah HE Nikola Tesla v Triblju in Lokvah in vodil 10 km predora in potisnega rova HE Gojak v Ogulinu; s sodelavci je načrtoval stebre, njihovo višino in razpon na mostovih na avtocesti Lj.-Bgd; izdelal je kartografsko predlogo za regulacijski načrt mesta Conacry v Gvineji idr. Napisal je naslednje razprave in knjige: Mjerenje poligonskih stranica u gradovima osnovičnim letvama konstantne duljine (Geodetski list 1941); Stabilizacija poligonske mreže u gradovima (prav tam); Novi instrumenti sa dvostrukim krugovima Kern-Wild (prav tam); Triangulacioni reflektor Zeiss TSG III (prav tam); Rektifikacija teodolita i nivelira (skripta, 1948); Geodetski priručnik I - Terenski instrumenti (s sodelavci, 1948); Praktična geodezija (skripta, 1948; knjiga 1954, 1960, 1978); Topografija (Mi mladi, 1959); v knjigi je izšla tudi habilitacija, 1957. Za svoje delo je dobil 1949 nagrado Komiteja za znanstvene ustanove, vseučilišča in visoke šole Hrv.; red dela I. stopnje (1949), red zaslug za narod z zlato zvezdo; častni član je Saveza Geodetskih društava Jsle.

Prim.: Osebni podatki; bibliografija v arh. PSBL; Kojeko 2, 581.

Jem.

Jevnikar, Martin: Macarol, Slavko (1914–1984). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi922530/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine