Primorski slovenski biografski leksikon
Luszach Rinaldo, pesnik in godec, r. 24. jan. 1910 v Hostnem v Beneški Sloveniji. Napravil je nekaj it. šol, potem je bil kmet, kotlar, predvsem pa godec, da ga poznajo vse Nadiške doline. V zrelih letih je začel zlagati pesmi z napevi, da jih je pel in spremljal na harmoniko. V Lesah je pomagal ustanoviti Kult. društvo Rečan, ki je začelo 1971 prirejati vsakoletni Senjam beneške pesmi. L. je bil duša prireditve: za prvi senjam je uglasbil prvo pesem Alda Clodiga Pustite nam rože, ki je bila nagrajena. Potem je napisal in uglasbil štiri lastne pesmi, dve v narečju in dve v knjižni slov., ki jo popolnoma obvlada. To so: Pri naši rieki (1972), Mater dobrega sveta (1973), Zima (1975) in Pri hladnem studencu (1977). Izšle so v knjigi Pustita nam rože po našim sadit. 10 let senjama beneške piesmi, Trst 1983. – Jun. 1982 je založilo KD Rečan L-ovo pesniško zbirko Narava an ljudje moja ljubezan, ki so jo natisnili v Čedadu in je prva slov. pesniška zbirka, ki je izšla v Benečiji. Vsega je 15 pesmi, v njih poje na preprost način o domu, o lepoti domače deželice, o letnih časih, o ljubezni, o optimizmu, o misli na smrt, o Mariji, dve sta posvečeni KD Rečan. L. ima občutljivo srce za svoje rojake, rad bi jim pomagal do sreče, sloge in narodnih pravic. Pesmi so namenjene petju in štirim je dodal tudi note.
Prim.: Narava an ljudje moja ljubezan, Čedad 1982, spremna beseda; M. Jevnikar, poročilo o zbirki, M(Trst) 1984, 98.
Jem.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine