Lukeš, Neva (1922–2011)

Lukeš Neva, roj. Lah, časnikarka, publicistka, r. 19. jul. 1922 v Mariboru, živi v Trstu. Oče Anton Lah, strojevodja, mati Josipina Šturm, gospodinja. Zaradi faš. pregajanja so se starši umaknili v Maribor, kjer je končala real. gimn. in na Glasb. š. 11 let študirala klavir. Nemci so starše po zasedbi Mrba izselili v Srbijo, Neva in brat Ervin (Tugomir) pa sta se umaknila v Lj., kjer je L. maturirala, nato opravila 6-mesečni časnikarski tečaj in nekaj semestrov medicine. Ker sta bila z bratom brez sredstev in dokumentov, sta se preselila k babici v Trst in se povezala z osvobodilnim gibanjem. L. je postala članica ZSM, nato trž. odb. SKOJ-a. Doma je imela ciklostil, na katerega sta z bratom tiskala biltene za borce. Poučevala je tudi na tajnih slov. tečajih. 1944 je prišlo do množične izdaje slov. mladincev in drugih aktivistov. Tako so brata meseca okt. aretirali in ga nov. z drugimi odpeljali v taborišče Mauthausen. Tam je umrl v podružnici Melk in so ga sežgali. L. se je morala skrivati, zbolela je, apr. 1945 pa je bila vključena v partiz. enoto POK (pomorska obalna komanda). V njej je ostala do demobilizacije dec. 1945. – Leta 1946 je prišla na delo na PNOO v Trstu, kjer je zbirala material za komisije, ki so pripravljale dokazno gradivo za mirovno konferenco. V tem času je delala tudi za mladinsko oddajo na Radiu Trst II. Ko je začel izhajati Glas mladih (15. maja 1946), je postala njegova sodelavka. – 1947 je bila kot časnikarka sprejeta na PDk, kjer je delala do 1952. Potem je postala stalna časnikarka in dopisnica Radia Koper za deželo F-JK. Tu je 35 let vodila oddajo Sosednji kraji in ljudje, ki je bila ena najbolj poslušanih oddaj v zamejstvu, pa tudi v obmejnih krajih Sje. Ves ta čas je sodelovala tudi pri PDk in drugih časopisih in poročala o kult., gospodar., šolstvu, športu, mladinskem in ženskem gibanju, o problemih in delovanju slov. narodnostne skupnosti v It. Še vedno spremlja v PDk delovanje slov. društev in druga dogajanja. – Za delo je prejela več nagrad: red dela s srebrnim vencem 1946; red zasluge za narod 1949; srebrno plaketo za 25-letno delo v časnikarstvu za posebno prizadevanje pri razvoju časnikarstva in njegove organizacije 1972; Tomšičevo nagrado za zelo kvalitetno in poglobljeno poročanje o problemih in delovanju slov. narodnostne skupnosti v Trstu 1975; priznanje za 30-letno delovanje na Radiu Koper 1984. Več let je bila preds. Združenja aktivistov in osvobod. gibanja v Trstu.

Prim.: Osebni podatki (maj 1993); časopisna poročila o delu.

M. Pah.