Lovrenčič, Jože (1921–1992)

Lovrenčič Jože, učitelj, kulturni delavec, pesnik in pisatelj, r. 19. okt. 1921 v Podnartu pri Kropi na Gorenjskem, u. 5. jan. 1992 v Buenos Airesu v Argentini. Oče dr. Joža, profesor, pesnik in pisatelj (gl. čl.), mati Antonietta Manzoni. Osn. š. v lj. Marijanišču, 1941 je maturiral na klas. gimn. v Lj. Med vojno je prekinil študij prava na U. Ob napadu na Jslo se je javil kot prostovoljec v vojsko. Spomladi 1943 se je vključil v Primorski četniški odred. Po kapitulaciji It. je bil dva meseca v šolskem odseku Slovenskega domobranstva, a zatem v štabu primorskih varnostnih straž v Trstu. Ob ustanovitvi 9. čete v Kobaridu je bil na lastno prošnjo poslan vanjo kot šef propagandne in obveščevalne službe. Kasneje je opravljal službo oficirja za zvezo pri štabu četniškega Srbskega dobrovoljskega korpusa s činom poročnika. Po vojni je živel nekaj časa kot begunec v taboriščih v Palmanovi, Ceseni, Rimu, Trevisu, Sieni in Serviglianu. Tu se je tudi poročil. Od 1948 dalje je deloval kot učitelj na slov. osn. šolah Zavezniške vojaške uprave na Goriškem in Tržaškem: v Skriljevem in Cerovem v Brdih, v Šempolaju in Slivnem na Krasu. Deloval je v Slovenski demokratski zvezi, pri časniku Demokracija in pri Radiu Trst II. Febr. 1951 se je z družino izselil v Argentino. V Buenos Airesu je deloval pri Jsl. klubu in pri Jsl. Sokolu, od slov. organizacij pa pri Taboru. V krogih slov. povojnega izseljenstva je predvsem zaradi svoje jsl. monarhistične usmeritve in v zadnjih letih tudi zavračanja osamosvojitve Rep. Sje nedvomno pomenil izrazitega polit. samotarja. – V izseljenstvu je L. poklicno delal kot administrator v argentinskih zasebnih podjetih, kot prevajalec in kot privatni učitelj. Po osebnih zdravstvenih težavah (1966) se je posvetil pesniškemu in pisateljskemu ustvarjanju. Objavljal je pod pravim imenom, včasih z oznako ml. (= mlajši), pogosteje pod psevdonimom R. L. J. Košanov, Rasto L. J. Košanov, zelo verjetno tudi Verinov. V sept. 1966 je bila v Buenos Airsu postavljena na oder njegova drama Izdajalec. Tragedija v treh dejanjih, ohranjena v popravljeni verziji. Nedvomno zaslužita pozornost njegova druga dva dramska teksta: Med planeti in utrinki (1973) in tridejanka Srečanje; odlomki njegove avtobiografske satire Tugomir Sanjač, ki so izhajali v reviji Tabor (Buenos Aires 1973); daljša pravljica Vila zvezdica Natjenka in Kraljevič Jelko, ki je ostala v rokopisu; še neobjavljeni zbirki krajših novel Trnje brez cvetja in Cvetoči odmevi iz sanj; in 200–300 pesmi, ki so pod naslovom Pesmi ostale v arhivu revije Meddobje v Buenos Airsu. Pesmi je L. začel objavljati že v tržaških letih v KolGMD, nekaj pa jih je izšlo tudi v revijah Božje stezice, Tabor in Duhovno življenje v Buenos Airesu. Izbor iz njegove zbirke Pesmi je bil objavljen v reviji Meddobje (Buenos Aires 1990, 1991, 1992). Objave: R(asto) J. L. Košanov, Tugomir Sanjač (prvih 6 poglavij), Tabor Buenos Aires 1973, št. 3, 7, 9–10. – Rasto J. L. Košanov, Junakom, Tabor 1974, št. 1–2. Joža L. Lovrenčič, Dopolnjeno je, Tabor 1980, št. 4. – Jože Lovrenčič, Pesmi, Meddobje 25, Buenos Aires 1990, 210–14; Iz cikla Spoznanje, ibidem 26 (1992), 32–36; Štirje soneti iz cikla Spoznanje, ibidem 26 (1992), 183–84. – Jože Lovrenčič ml., Spomini na mojega očeta, Gorltk 18 (Nova Gor. 1991), 49–59. – L-eve pesmi so življenjske in neposredne, meditacijske in bolečinske, s posebnim poudarkom na osebnem trpljenju in razočaranju. O njegovih pesmih, prozi in dramatiki bo morala slov. liter. zgod. še povedati svojo sodbo.

Prim.: Osebni podatki v arhivu dr. A. Vovko; pisma sestri Nini A. Lovrenčič-Lenček; Biografski podatki v dr. A. Vovko, »Opomba« k članku Jožeta Lovrenčiča ml., Spomini na mojega očeta, 18: Lovrenčičev zbornik za stoletnico pesnikovega rojstva (Nova Gor. 1991), 59; Bibliografski podatki Toneta Brulca, urednika revije Meddobje (Buenos Aires), v arhivu prof. R. L. Lenčka

And. Vovko