Lipušček, Milovan (1907–1987)

Lipušček Milovan, gostilničar, tigrovec v Idriji, r. 8. febr. 1907 v Žireh, u. 27. jul. 1987 v Idriji. Oče Andrej, mati Marija Kobal. Študiral je na realki v Idriji z Zorkom Jelinčičem, sodelovala v dij. društvu v Idriji in Jelinčič ga je vpeljal v TIGR. L. in večkrat brat Viktor je vozil za gostilno vino iz Brd in Vipavskega ter pred nabavo vina prevzel od Jelinčiča ali od Zmage Krašne in Fanice Obid razno liter. na sedežu ZPD in na drugih mestih (pri Zlatem Jelenu) v Gor. ter skril pod pokončne sode. V Idriji je imel več sotrudnikov, med temi Z. Krašno do aretacije 1928, Rada Prelovca, Slavko Ferjančič do pobega v Jslo 1928, brate Didič in druge. Predvsem so bili njegovi sodelavci med rudarji, ki so lepili letake in drugo v rovih rudnika na vidnem mestu. Faš. jih niso odkrili. Zaupnike in sodelavce je imel v vseh vaseh v okolici Idrije, razen v Črnem Vrhu, ti so bili zlasti rudarji, ki so delali v rudniku. L. je osebno izročal liter. ali so prihajali k njemu. Med pomembnimi sodelavci je bil župan Rejec v Šebreljah, ki je hodil po liter. v Idrijo, ali jo je L. nosil v Šebrelje. Tu je vselej srečal na domu Rejca s sodelavci TIGR. Rejec je skrbel za knjižnico PD plačal celo učit. Fonzija Štruklja, ki so ga faš. odpustili iz službe, da je uredil šebreljsko knjižnico. Osebni Rejčevi sovražniki so zakrivili njegovo smrt med vojno. L. in njegov brat Viktor sta sodelovala v TIGR do 1928, ko je Viktor ileg. odšel v Jslo. Po ustrelitvi bazoviških junakov je organiziral v Mariboru protestno zborovanje. Zato se je moral izseliti. Bival je v Zagrebu in bil spet preganjan, se izselil v Avstrijo, na Češko, se pridružil vojski v Španiji in padel pri Broneti (Madridu). L. je nato sam vozil vino in liter. iz Gor. 1929 je za faš. volitve 24. mar. 1929 pripeljal mnogo letakov. Po odhodu z. Jelinčiča 1929 iz Gor. je L. še nekaj časa prejemal liter. v Gor., nato pa v Cerknem od Gabrijela Peternelja in Slavka Bevka, s katerima se je pogosto sestajal. Ker ga je faš. polic. zasledovala, je pridobil Bevkove v Idriji (imeli so prodajalno tobaka) za posrednike med njim ter Peterneljem in Bevkom, ki ga je polic. stalno zasledovala in nov. 1929 aretirala. Po sestanku pri Novakih je polic. pozvala L. na kvesturo v Idriji. Rešil se je, ker je istočasno iskal pri kmetu Blažu Štravsu zdravilo za očetov revmatizem. Komisar je vedel, da muči očeta revma, zato je L-ov izgovor zalegel. V tobakarni so sodelovali mati, dve hčerki in sin Janko, ki je bil aktiven tudi v Gor., kjer je študiral. L. je tudi njemu pomagal na begu v Jslo. L. je sodeloval s Franjem Vrčonom v Dobravljah pri Ajdovščini, z Lojzom Šavlijem iz Ušnika in Tonetom Lebanom iz Žabč v letih 1930–37. Ob koncu leta 1932 je poveril svojemu delavcu Slavku Aliču, da se je sestajal z Lebanom in Šavlijem in se tako izognil faš. Sodeloval je z dr. Avg. Sfiligojem pred aretacijo 1930 in po vrnitvi iz ječe 1935 ter se udeleževal v Trnov. gozdu Sfiligojevih zborovanj z dijaki. Alič je nadomeščal L. v raznih primerih, kajti Aličev zunanji videz faš. ni bil sumljiv. V taki situaciji je delal v TIGR-u do vstopa It. v vojno, ko je bil poslan v poseben bataljon »battaglione speciale« pod polic. stražo v Aquile. Uspelo mu je, da je delal v uradu poveljnika majorja karabinjerjev. Ugotovil oz. našel je seznam plačanih vohunov Slovencev, ki so vohunili v mestu in po gostilnah. Mnogo Slovencev v poseb. bataljonih so spravili pred sodišče, ki jih je kaznovalo z zaporom. Znan je primer Janeza Sivca iz Libušenj, ki je bil obsojen na 30 let ječe. O tem je pisal Prim. dnevnik. Ob vrnitvi po padcu faš. je bil L. interniran v Nemčiji. Hranil je primerke vsega ileg. tiska: letakov, listov, brošur itd. Pred internacijo v Nemčiji je vse te primerke dal v varstvo Fani Žust v Idriji. V strahu pred nem. policijo je vse to uničila, da bi tudi sama ne odšla v nemško internacijo.

Prim.: Osebni arhiv.

Rut