Lipovec, Franc (1909–1990)

Lipovec Franc-Tine, tigrovec, borec NOBJ, r. 13. jul. 1909 v Kovčicah (Brkini) v revni številni kmečki družini, živi v Luciji. Oče Ivan, mati Marija Slama. Kot pastir je obiskoval v uro oddaljenem Slivju osn. š., ki je že 1920 postala it. 13-leten je izgubil mater, 14-leten je odšel v Trst k sestri, ki ga zaradi moževe brezposelnosti ni mogla hraniti, zato je delal in se preživljal nekaj mesecev pri kmetu Glaviču pri Sv. Jakobu, nato v vrtnariji pri Gerdeviču v Istrski ul., obenem je obiskoval slov. osn. š. pri Sv. Jakobu. Sledilo je vajeniško delo za 15 lir na teden pri mizarju Buriju, a za prenočevanje pri Gerdeviču je zgodaj pred delom in po delu delal v vrtnariji. Da se je preživljal, je na tržnici pri Sv. Jakobu za eno liro na dan pospravljal dvema branjevkama opremo zjutraj in zvečer. Neki težak ga je pretepel, ker mu je odvzemal zaslužek. L. je nato za 2 liri branjevki opravljal enako delo na trgu Garibaldi. Po 9 mes. pri Buriju je pod boljšimi pogoji dobil delo pri mizarju Fr. Morettiju. Poleti 1926 je obolel in po ozdravitvi v bolnišnici se je zaposlil v trg. jestvin na trgu Garibaldi. Ob očetovi smrti se je vrnil apr. 1928 v Kovčice, ostal doma, odslužil 16 mes. voj. rok v Pizi, kjer je bil zaradi svoje slov. zavednosti večkrat kaznovan. Sept. 1931 se je vrnil v Trst, se zaposlil pri kmetu Tonetu Jelarčiču v ul. Costalunga, 1932 pa v ladjedelnici Lloyd Triestino, kjer je spoznal mnogo slov. in it. antifaš. in z njimi sodeloval. Ker je odklonil poitalijančenje priimka, je bil 1935 odpuščen. L. 1932 je začel sodelovati v TIGR, ko ga je njegova sestrična Marija Jakulin seznanila s Fr. Zafredom iz Stare Sušice, zaposlenim v ladjedelnici; ta mu je prinašal tigrov. liter., včasih tudi Zafredova sestra Marija iz St. Sušice, kamor je tudi sam hodil ponjo. V Trstu je imel več sodelavcev, med katerimi so bili tudi trgovec Fr. Udovič, R. Pahor, And. Žerjal, Rih. Kapun, Al. Starc, v Borštu Marija Maver, v Zabrežcu A. Zobec, na Proseku Marija Španger, ki jo je kako leto obiskoval na domu in se z njo oženil 1935. Med brezposelnostjo 1935–40 je bival na Proseku, a je tudi že prej spoznal tamkajšnje ljudi, bil povezan s pevci cerkv. zbora, ki je s prirejanjem izletov bodril domačine, in z družinami zaprtih fantov, jim delil podpore in tudi sam zbiral prispevke zanje. Izbral je mnogo ljudi, jim delil tigr. liter. in organiziral aktiv sedmorice, ki so mu pomagali pri ileg. delu. Bival je pri Špangerjevih, delal na vrtu in v trgovinici kuriva. Po smrti očeta Iv. Špangerja je bil varuh mladoletnega Vojmila Špangerja, in ko je ta pobegnil v Jslo, je sam delal v trgovinici. 1939 se je brat njegove žene Lojze Španger vrnil bolan in brez zob iz zapora. L. in njegova žena sta ga hranila in negovala. L. je bil med bivanjem na Proseku v stalnem stiku z antifaš. v Trstu. 1940 se je zaposlil v ladjedelnici Sv. Marka in intenzivneje delal v delav. gibanju. Ob napadu nacifaš. na SZ je organiziral v ladjedelnici skupino antifaš., ki je imela pomemben vpliv na organiziranje in delovanje OF ter na delavsko enotnost v Trstu. Ko je avg. 1941 dobil zvezo z OF, je v ladjedelnici organiziral zbiranje sredstev za OF. Zaradi nevarnosti aretacije se je jun. 1943 umaknil, a po padcu faš. je spet delal v ladjedelnici do pomladi 1944, ko je bil v ilegali do osvoboditve. – V ilegali se je posvetil organiziranju Delavske enotnosti in voj. edinicam v mestnih tovarnah. Bil je član Delavske enotnosti in voj. komisije, ki se je 15. mar. 1945 preosnovala v komando mesta Trst, ki je pripravila in izvedla vstajo v Trstu. L. je bil od avg. 1944 do osvoboditve član štaba in namestnik polit. komisarja. V letih 1943–44 je v predmestju Trsta organiziral skupine OF in bil tajn. OF rajona Sv. Ivan in Rocol. Od 5. maja 1945 dalje je bil namestnik komandanta narodne zaščite, nato do konca 1945 polit. tajnik rajonskega komiteja centra mesta. L. 1946 je postal član CK KP za JK in član kadrovske komisije do 1962. Že 1950 se je posvetil gosp. dejavnosti pri avtoprevozništvu do upokojitve. Stalno je sodeloval v družbenopolit. organ., zbiranju gradiva za Narodno in študijsko knjižnico (Odsek za zgod.) v Trstu. 1970 se je preselil v Piran in ostal aktiven. Živi v Luciji.

Prim.: Jože Koren, Fr. Lipovec sedemdesetletnik, PDk 13. jul. 1979; N. N., Fr. Lipovec - Tine, PDk 27. apr. 1983; Življenjepis Fr. Lipovca.

Rut