Luznik, Jernej (1902–1974)

Luznik Jernej, tigrovec, r. 1. sept. 1902 v Žabčah pri Tolm., u. 2. apr. 1974. Oče Jožef, mati Ana Rutar, bajtarja. Osn. š. v Tolm., se izučil za čevljarja, z branjem zelo razgledan, zaveden Slov., odločen protifaš. Od 1927 do 10. jun. 1940 kurir narod. protifaš. organiz. TIGR med It. in Jslo, nosil šifr. pošto v obe smeri, dopise za objavo, razne podatke o faš. nasiljih, voj. objektih in drugo oddajal vodstvu TIGR v Lj. in na Jesenicah, prejemal najprej tu, potem v javki pri Dobravcu v Polju (Boh.) in znosil čez drž. mejo na Tolm. ogromne količine slov. knjig, orožja, slov. in it. antifaš. liter. L. je odhajal od svojega samotnega doma zvečer v temi po skrivnih stezah, pred dnem prekoračil drž. mejo, se iz Jsl. vrnil v mraku do meje, nato v temi dospel do doma. Obmejne faš. straže so ga tudi napadle, a jih je ugnal. Za prenos večjih količin knjig in drugega materiala je jemal s seboj brata Franca, Matevža Rutarja, Mačkovega, Fr. Kenda, Jevaniževega iz Zadlaz-Žabč in so v dveh ali treh nosili knjige in drugo. L. je enkrat, po potrebi dvakrat ali trikrat tedensko napravil nevarno pot preko meje na visokih pečeh ob vsakem vremenu in tudi v visokem snegu. L. ima zato velike zasluge. Literaturo skrival v treh votlinah v prepadu pod hišo. člani ilegalne organiz. so knjige in ileg. tisk raznosili po vaseh Idrij., Soške dol., od Bovca do Gor., Vipav. dol., Brd in Krasa, ga nosili v Gor. in Trst. L. je liter. tudi sam izročal sodelavcem v Tolm., Volčah, Zatolm., pri Sv. Luciji, v Kobaridu in vsak teden javki v meh. delav. Hil. Frančeškina v Gor. Ob faš. volit. 1929 je znosil več tisoč protivolil. letakov iz Bohinja. L. je vodil člane TIGR v Jslo in nazaj ter mnoge ogrožene slov. in it. antifaš. iz It. v Jslo, pri čemer je imel vedno težave in nevšečnosti, pa tudi mnogo tvegal, zlasti v zimskem času. Aretiran apr. 1930, izpuščen po trdnem zanikanju obtožb, spet aretiran 12. jul. 1930 in odpeljan naravnost v Rim. Obsojen 6. dec. 1931 pred Posebnim sodiščem v Rimu na pet let. Ob vrnitvi v začetku 1933 je spet prinašal iz Jsle antifaš. tisk in orožje. Pomoč mu je nudil Dobravčev Matevž iz Polja, ki mu je še konec 1939 prinesel težak nahrbtnik liter. na mejo. Ob vstopu It. v vojno aretiran 11. jun. 1940, interniran v Pisticci. V inter. sodeloval z OF. Vrnil se je domov iz Afrike poleti 1945. Do upokojitve 1. febr. 1961 zaposlen pri raznih podjetjih v Tolminu.

Prim.: T. Rutar, TolmZb 1975; PDk št. 90, 1974;. PrimN št. 16, 1974; Aula IV.

Rut