Lovrečič, Štefan (1891–1981)

Lovrečič Štefan, gospodarstvenik, r. 19. okt. 1891 v Truškah pri Marezigah v Istri, u. 5. mar. 1981 v Trstu. Oče Anton, kmet, mati Marija Kocjančič. Osn. š. je dovršil v Marezigah, gimn. v Pazinu, kjer je 1912 maturiral. Stopil je v službo na obč. Dolina in Marezige, 1913 se je vpisal na pravo dunajske U, vendar študija ni dokončal. Med prvo svet. vojno je bil vojak v Radgoni in Ljutomeru, ker pa je bil bolehen, je delal ves čas v vojnih uradih. Po vojni se je vrnil na občino Marezige, kjer pa je posloval samo v slov., ga je it. oblast internirala v Busaschi, potem v Orestano na Sardiniji. Z njim je bil Avgust Zlobec, župnik v Pomjanu pri Kopru. Po enem letu so ga izpustili in prišel je v Trst in bil uradnik pri Splošni hranilnici (ustanov. 1913), dokler je ni prevzela trž. Cassa di Risparmio (1922). Organiziral je Zadružno zvezo (1921) in bil njen ravn. do razpustitve (1928). Potem je bil ravn. Tržaške posojilnice in hranilnice do 1940, ko jo je prevzela trž. Cassa di Risparmio. Na drugem trž. procesu (od 1. do 14. dec. 1941) so ga postavili pred sodišče in uvrstili v skupino izobražencev. V obtožnici so mu očitali, da je bil v vodstvu liberalno iredentističnega gibanja in skrbel za tajno delovanje v Istri. Obsodili so ga na 15 let ječe in zaprt je bil v Fossanu v Piemontu. Po it. premirju so ga Nemci nov. 1943 prepeljali v Trst in izpustili. Nekaj časa je delal v zasebnem izvoznem podjetju, potem so ga mobilizirali Nemci v organizacijo TODT, da je pomagal graditi bunkerje po Krasu in Čičeriji. Maja 1945 je bil nekaj časa zaprt v Coroneu, potem je dobil službo pri Bančni zvezi. Pet let je hodil iz Trsta v Koper in organiziral Gospodarsko banko, nato je bil pri Istrski banki, po petih letih pa so ga upokojili. Kot upokojenec je delal še 15 let pri zasebnem trg. podjetju v Trstu. 1918 se je poročil z učiteljico Marijo Kürner iz Gorice (u. 1957). Sin Branko je študiral inž., opustil študij in dobil službo na ministrstvu v Rimu. L. je bil velik gospodarski strokovnjak in o gospodarstvu je precej pisal v E. Z gradivom je pomagal Čermelju (PSBL I, 225–29) pri knjigi v angl. jeziku Life and Death Struggle of a National minority (1936), in pri delih Srečka Vilharja.

Prim.: Osebni podatki; Št. L.-Stipe jutri osemdesetletnik, PDk 17. okt. 1971 s sl.; Avg. Sfiligoj, Začetki boja proti faš. nasilju za pravice slov. naroda na Prim., Utripi, Trst dec. 1975 – mar. 1976, 26–35; jk (J. Koren), Zadnja pot Št. L., PDk 10. mar. 1981 s sl.; Št. L., PrimN 20. mar. 1981 s sl.; M. Jevnikar, Št. L., KolGMD 1982, 64 s sl.; Janez Kramar, Marezige, Koper 1982, pass.

Jem.