Lokar, Anica (1897–1976)

Lokar Anica, por. Gustinčič, por. Maslarić, polit. delavka, r. 9. jul. 1897 v Ajdovščini, u. 4. apr. 1976 v Lj., pokopana v Ajdovščini. Oče Anton, strojar in prodajalec usnja, mati Marija Hmelak iz Lokavca pri Ajdovščini. Imela je še pet bratov, eden izmed njih je pisatelj Danilo (gl. čl.). V Ajdovščini končala 7 razr. ljud. š., nato 7. in 8. razr. nem. vadnice v Gor. in it. žen. trgovsko akademijo v Trstu. Po šolanju je stopila v službo v odv. pisarni M. Šolarja v Trstu kot stenotipistka. Ob izbruhu prve svet. vojne se je vrnila v Ajdovščino in službovala v notarski pisarni pri stricu Arturju Antonu Lokarju (gl. čl.). Delavske razmere je spoznala v rodni Ajdovščini, kjer je opazovala delo in življenje delavcev v predilnici, zlasti še po letu 1908, ko so se delavci organizirali v mezdnem gibanju in imeli več množičnih shodov, na katerih so govorili narodni socialisti iz Trsta (dr. Mandić, Jaklič). Poroka z inž. D. Gustinčičem (PSBL I, 514–15) 8. nov. 1920 jo je pripeljala v komunistično gibanje in z možem je v letih 1922–24 prebivala v emigraciji na Dunaju. Po vrnitvi v Jslo je zaradi ekonomskih razmer (možev zapor in popolna brezposelnost) prebila s prvim sinom nekaj časa pri materi v Ajdovščini. Tu je bila dopisnik trž. Dela in se udeleževala sestankov z delavci ajdovske predilnice. 1926 je bila v Lj. nekaj časa blagajničarka mednarodne Rdeče pomoči, po nalogu KPJ je sodelovala v Zvezi delavskih žen in deklet skupaj s Tončko Čeč. Istočasno je pomagala možu pri njegovem literarnopolit. delu ter tipkala partijski material. Kljub precejšnjemu delu za KPJ se formalno vanjo ni vključila, ker je smatrala, da ni dovolj zgrajena. Po rojstvu drugega sina jo je bolezen prisilila, da je s polit. delom nekoliko prenehala. 1932 je šla z obema otrokoma za možem v Moskvo in tam javno delala. 1933 je delala pri organih zunanje trgovine ZSSR, nato do 1936 na Komunistični univerzi narodnih manjšin zahoda; dalj časa svojega bivanja v Moskvi je bila pri Založbi inozemske lit. (za slov. jezik; skupaj z Ivanom Regentom sta sodelovala pri izdaji marksistične lit. v slov. jeziku). 1936 je nekaj časa poučevala nem. jezik na neki moskovski š., 1938–41 je bila poleg prevajalke še tipkarica pri Založbi inozemske lit. V Moskvi je končala pedagoški tečaj za nem. jezik, bila pa je tudi član Kluba slov. polit. emigrantov v Moskvi. Od 6. apr. 1941 do 15. maja 1945 je sodelovala na radiu Moskva kot prevajalka in napovedovalka za slov. jezik. Skupaj z Ivanom Regentom sta bila med 1941–43 edina sodelavca radia Moskva za slov. jezik. Njeno ilegalno ime je bilo Golubjeva. 1941 se je ločila od Gustinčiča in se poročila z jsl. polit. delavcem Božidarjem Maslarićem (EJ VI, 35–36). V Jslo (Bgd) se je vrnila 6. jun. 1945 in se zaposlila pri Gosp. svetu Jsle, nato pa prišla v Lj. in febr. 1946 postala tiskovni referent pri Ministr. za delo LRS. Po upokojitvi 1954 je delala še nekaj časa kot honor. uslužbenec Inšt. za sociologijo v Lj. (decimalni klasifikator). Ob 10. obletnici ustanovitve KPS (1947) je bila sprejeta v članstvo partije. Bila je odlikovana z Redom dela s srebrnim vencem ter Redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem.

Prim.: Komunist 19. apr. 1976, št. 16; Delo 7. apr. 1976 (osmrtnica); osebna mapa v Arh. CK ZKS v Lj.; ž. urad Ajdovščina.

SedD