Logar, Srečko (1909–1988)

Logar Srečko, tigrovec, ravn. Mestnega muzeja v Idriji, r. 31. dec. 1909 v Idriji; oče Anton, mati Katarina Podobnik. L. napravil osn. š. in tri razr. realke v Idriji, poltretji letnik učiteljišča v Tolm., dovršil it. učiteljišče v Gor, v Vidmu maturo 1928. L. ni dobil uč. mesta v It. Kot dij. zelo aktiven, preds. ileg. dij. krožka v Tolm., razdeljeval abeced. Prve korake, organiziral in dajal navodila dekletom za pouk otrok slov. branja v Žabčah, Volčah, Volarjih, Zatolminu, kjer ga je po ovadbi lovila faš. polic. L. kaznovan z izključitvijo iz tolm. učiteljišča in iz vseh sred. šol v It. ter s polic. izgonom iz Tolm. L-ja pozval ravn. it. Učiteljišča v Gor., da sme nadaljevati študij na njegovem zavodu, ko so ugotovili, da se je izkazal kot vodič it. oblastnikov v Dantejevo jamo. Z. Krašna mu je preskrbel zaposlitev v ured. Edinosti in pri ZPD v Gorici, hrano pa v dij. kuhinji. L. razpečaval knjige Gor. Matice, razne druge knjige, ileg. tisk, Prve korake po vaseh in vse to tudi oddajal zanesljivim voznikom na sejmih v Gor., da so odpeljali v svojo vas. L. je sodeloval pri organiziranju izletov članov PD na Trstelj, Fajtji hrib, Trnovski gozd idr. za tajna zborovanja, skrival velike količine Prvih korakov na podstrešju Bitežnikovih na Kornu v Gor., raztresal ob raznih priložnostih protifaš. letake, tipkal s skritim pisalnim strojem v Renčah letake, anonimna pisma ur. Giornale d'Italia Virginiju Gaydi med njegovim potovanjem po Prim. in pisanju o popolni italijanizaciji Prim. L. dodal v nekem pismu: »Gospod Gayda, izginite, sicer vam pokažemo, da smo še Slov. na Prim.« Na to grožnjo je Gayda takoj odpotoval. L. je bil član izvrš. odb. TIGR za Gor., aretiran 10. avg. 1930, obsojen v Rimu pred Posebnim sodiščem 6. dec. 1931 na 8 let ječe, znižana zaradi mladolet. na 4 leta. Po amnest. 1932 se je vrnil domov in pobegnil v Jslo, se zaposlil v Deškem vzgajališču v Panovičah, poučeval v več krajih, ob napadu nacifaš. na Jslo učil v vasi Sv. Trije kralji nad Marenbergom (nad Dravo), ga zajeli Nem. v Celju in kot voj. ujet. poslali v Nemčijo. Pred koncem vojne se mu je posrečilo priti na Jesenice, bil zaposlen na Golniku in sodeloval z NOB. Po vojni referent v Idriji za prosveto, v Ajdovščini za dij. domove in spet v Idriji za prosveto, 1949–69 ravn. Mest. muzeja v Idriji. L. se je upokojil 1969 po poškodbi v jami pod Rdečim robom. Dopisoval v PrimN, PDk, PV, TurV, IdrR, Sreč, Delo, Lj. dnevnik, KL Sje, Acta Carsologica.

Prim.: Prim. krajev. leksikon; T. Rutar, Tolm-Zb 1975; Tom. Pavšič, S. Logar sedemdesetletnik, PDk 30. dec. 1979.

Rut