Ljubič, Tone (1908–1992)

Ljubič Tone, učitelj, lutkar, narodopisec, r. 25. jun. 1908 v Trstu. Oče Alojz, policijski inšpektor, mati Uršula Ocvirk, gospodinja. 1. razr. osn. š. v Ciril-Metodovi š. v Trstu. 1914 je družina odšla v Zaboršt pri Ihanu, kjer je bil materin dom. V Ihanu je L. opravil 2. in pol 3. razr. osn. š., pol 3. in 4. razr. pa v Lj., kjer je končal tudi meščansko š. in učiteljišče (1929). 1952–54 je v Lj. dovršil še Višjo pedagoško š. za tehnični in likovni pouk. Služboval je v Radečah pri Zidanem mostu (1929), v Zagradcu pri Žužemberku (1930–32), v Dobrepoljah od 1932 do 1942, ko ga je ital. okup. oblast zaprla. Od 1943–45 je preživel delno v Lj. in delno v Dobrepoljah. 1945–47 je učil na Jezeru na Barju, nato je bil do 1951 referent za šolstvo na okraju v Lj., od tedaj do 1962 uprav. osn. š. Šmartno in potem do upokojitve 1979 pedag. svetovalec na Zavodu za šolstvo v Lj. Zdaj živi v Srednjih Bitnjah pri Kranju. 1952 je ustanovil lutkovni oder z ročnimi lutkami v Šmartnem pod Šmarno goro. Iz tega časa (1958) je njegova knjiga Veselo, lepo in koristno, delovna kronika krožka ročnih spretnosti. Sam je izdelal lutke, oder in opremo. Skupina je delovala do 1962. V tem času je preučeval možnost uvedbe lutk v š. O tej tematiki je 1954 napisal knjigo Lutkarski krožek na šoli in članka v SodP Poizkusimo z lutkami (1955) in Dva načina uporabe lutk pri pouku (1957). V njih piše o lutki kot vzgojnem in učnem sredstvu ter o načinu improvizacij z lutkami in uporabi tekstov. Na lutkarskih tečajih je prikazal primernost uporabe flanelografa namesto običajnih kulis. V Bgdu je 1960 izšla njegova knjiga Lutkarska pozorišta za decu. Zanimanje za tehnične predmete dokazuje tudi njegovo sodelovanje s Kreuzerjem in Mehoro pri sestavi knjige Tehnični pouk za 6. razr. osn. š., ki je izšla 1978. Preučeval je tudi ljudsko umetnost in izročilo. Plod tega zanimanja sta njegovi knjigi iz 1944 Ljudska umetnost v Dobrepoljah, likovno-estetski pogledi, ter Ljudske pripovedke iz Dobrepolj.

Prim.: SGL II, 300; podatki hčere Katarine Jovanovič; kartoteka NŠKT.

Har.