Lizzero, Mario (1913–1994)

Lizzero Mario, antifašist, politik, r. 28. jun. 1913 v Morteglianu (pokrajina Videm), živi v Vidmu. Po osn. š. je postal trg. pomočnik in se tedaj (1928) vključil v ilegalno protifaš. dejavnost. 1929 je postal član mlad. feder. KPI v Čedadu in bil 1931 izvoljen za člana odb. mlad. feder. KPI za videmsko pokrajino. 1933 je bil med organizatorji stavke v čedajski Italcementi, nato še isto leto pred Posebnim sodiščem obsojen na 6 let zapora. Bil je amnestiran 1937, nato pa do 1940, ko je stopil v popolno ilegalo, še večkrat zaprt. Postal je eden prvih organizatorjev oboroženega upora proti faš. oblasti ne le na področju Furlanije, marveč tudi It. Jeseni 1942 je vzpostavil stike z vodstvom NOB na Prim., s tem se je začelo L-ovo sodelovanje s slov. partizani, ki je trajalo vse do osvoboditve. Še pred padcem faš. je bil znova zaprt. Vodstvo KPI mu je poverilo nalogo, da v Furlaniji organizira odporniške oborožene oddelke. Tako je ustanovil prvo it. garibaldinsko brigado (Garibaldi-Friuli), ki se ji jih je kasneje pridružilo še sedem. L. je postal polit. komisar grupe divizij furlanskih garibaldincev, divizija Garibaldi-Natisone se je s svojimi brigadami borila tudi na slov. ozemlju v sodelovanju z enotami NOB. Po vojni je z javnim delovanjem nadaljeval, postal je tajn. fur. feder. KPI, 1948 je bil dežel. tajn. KPI za gor., vid. in pordenonsko federacijo, od 1949–53 je bil tajn. federacije KPI za Benetke. Potem se je vrnil v Furlanijo, postal član CK KPI in bil trikrat zapored izvoljen v rimski parlament. Tako medvojno kot povojno delovanje ga je tesneje povezalo s Slov., tako s slov. manjšino v It. kot z matičnim narodom. Bil je večkrat odlikovan, opravljal je vrsto javnih funkcij. Napisal je več del, ki jih je posvetil predvsem odporniškemu gibanju na Furlanskem, kot Gloriose battaglie antifasciste. Le barricate di Torre, lo sciopero di Pordenone (Pordenone 1964); Storia delle formazioni: la Garibaldi (Udine 1964); Virginia Tonelli »Luisa« partigiana (1972), več L-ovih razprav je objavila tudi videmska revija Storia contemporanea in Friuli (št. 2–3, 1972; št. 10, 1979). Posvečal se je tudi vprašanjem etničnih manjšin, objavil je več člankov (npr. Storia contemporanea in Friuli, št. 9, 1978), o teh problemih je večkrat tudi govoril in predaval; pri tem je veliko pozornost posvečal tudi slov. manjšini v It. L-ovo ilegalno ime je Andrea.

Prim.: G. Padoan, Abbiamo lottato insieme, Udine 1965, 26–27 in pass.; G. A. Colonnello, Guerra di liberazione, Udine 1969, 13 in pass.; PDk 29. jun. 1973 in 16. dec. 1976; Le brigate Garibaldi nella Resistenza. Documenti. Milano 1979, I, 94–95, 97–99, 103–04, 106–07; II, 10, 293, 564; III, 166 in pass.; F. Vincenti, Partigiani friulani e giuliani all'estero, 1980, 67 in pass.; L. Martini, I protagonisti raccontano, 1983, 300, 320; PDk 20. febr. 1981.

B. Mar.