Liechtenreit, Janez Mihael (1706–1780)

Liechtenreit (Lichtenraith, Lichtenreiter, Lichtenrait, Liechtenreit, Liechtenrait, Lichtenreit, Liechtenreith, Lichenrait, Liechtenraich, Liechtenreitt) Janez Mihael, slikar, r. 1706 (?) v Passauu (?), u. 5. mar. 1780 v Gor. Verjetno izhaja iz slikarske rodbine iz Passaua na Bavarskem (Anton u. 1750, Bernhard omenjen 1710, 1712, Franc r. 1700 v Passauu, u. 1775 v Pragi; njegovo je Snemanje s križa v c. sv. Ignacija v Gor., sl. sv. Janeza Nepomuka pa je bila v seznamu slikarske zbirke viteza Karla Strahla). Janez M. prvič omenjen (Cossar) 24. jun. 1737, ko se je poročil z Dorotejo (u. 15. jun. 1765), hčerko gor. kronista Mateja Dragonja, in se naselil v njegovi hiši pri Sv. Roku, na št. 65. V Gor. se mu je rodilo več otrok: Janez Kr. Jožef Lavrencij (r. 17. jun. 1738), Terezija Jožefa (r. 22. avg. 1740), Karel (r. 18. apr. 1743, u. 28. maja 1817), Jožefa Elizabeta (r. 29. jul. 1745, u. 2. sept. 1749), Felicita (r. 15. nov. 1747), Frančišek Jožef (r. 16. dec. 1749), Ana Marija (r. 24. jan. 1751), Jožef (r. 11. maja 1754). Od teh je bil sin Karel tudi slikar in prof. risanja na normalki v Gor. Študiral je slikarstvo v Benetkah in na Dunaju. Zgod. muzej v Gor. hrani njegov portret Giovannija Battista Formica. – Ni znano, kje se je Janez Mihael umetniško izoblikoval in kakšna je bila njegova življenjska pot. Zdi se, da je veliko slikal za gor. plemiške družine. 1747 je za palačo Taccò-Aita v Krminu izdelal dve veliki oljni sliki z zgod. motiviko. 1769 je restavriral olt. sl. Marija s sv. Rokom, Boštjanom in Avguštinom v c. sv. Roka v Gor. Nekaj njegovih ali njemu pripisanih del se hrani v Pokrajinskem muzeju v Gor.: Mesar, Prodajalka rib (naročil grof Sigismund Attems za svoj dvorec v Podgori), Rebekin odhod, Večerja v Betaniji, Križanje (1755); v pokrajinski pal. v Gor: Prodajalka sadja in cvetja, Lovec z divjačino (za Attemsov dvorec v Podgori); v zgod. muzeju v Gor.: Babilonski stolp, Pozidava poslopja s kupolo; v kuhinji gor. gradu: Deklica s šivanjem, Deček z jabolkom. Izdelal je tudi podobo Matere dobrega sveta (Cossar) za enega izmed str. olt. v gor. stolnici (sedaj neznano kje) in Križev pot (Medeot) za c. sv. Karla v Gor. (sedaj neznano kje), portret Rudolfa Coronini Kronberg (zasebna last, Gor.) in portret nadškofa Karla Mihaela Attemsa (last. grof Douglas Attems, Ločnik). L. naredil tudi dve deli za c. na Sv. gori pri Gor. (G. b. Formentini). Pripisujejo mu portret avstr. cesarja Jožefa II. v pokr. muz. v Gor. in več portretov v zas. zbirkah na Goriškem (M. Medeot). G. Formentini omenja tudi Nebeško glorijo (Cossar pa jo skupno z deli za Sv. goro našteva med opusom L-ovega sina Karla), ki jo je imela v svojem dvorcu v Vrtojbi druž. Gironcoli. V inventarju dragocenosti gor. stolnice je navedena kot L-ovo delo tudi sl. Srca Jezusovega (verjetno pa gre za pomoto, ker je za čas nastanka slike navedeno leto 1700). Lahko sklepamo, da so L-ova dela tudi v Slov., saj je zapustil freske v ž. c. sv. Andreja v Gočah pri Vipavi (sign. in dat. na stropni freski v prezbiteriju: Michael Liechtenreitt pinxit anno D. 1759. Freska v prezbiteriju: sv. Andrej v nebeški slavi s sv. Urhom, sv. Lenartom in angeli; freske na stropu ladje v treh medaljonih: Jezus s sv. Jožefom, sv. Antonom Pad. in sv. Frančiškom Ks.; Brezmadežna z angeli; sv. Florijan, sv. Marija Magdalena in sv. Marjeta Kortonska). Za c. stiškega samostana je izdelal sl. sv. Antona Pad. (sig. in dat. Joan Michael Lichtenreith 1760 (?), pripisujejo pa mu tudi ostale sl. v isti c. Za ž. c. na Krki je naredil eno sliko 1770. G. b. Formentini in Manzano (za njima pa še nekateri drugi) postavljala L. v 17. stol. verjetno zaradi naslonitve na zgod. Della Bona, ki je napačno prebral letnico restavracije sl. v c. sv. Roka. Morassi povezuje L. z neapeljskim slik. Solimeno in z beneškim slikarstvom poznega 17. stol. in ugotavlja, da je L. vnesel na Goriško velike slik. kompozicije ital. slikarstva.

Prim.: LibBapt. IX, X, XI v gor. stolnici; LibMort. III v gor. stolnici; G. bar. F(ormentini), I pittori goriziani, Corriere di Gorizia 28. mar. 1883, št. 25; Manzano, Cenni, 112; A. Morassi, Gorizia nella storia dell'arte (v Gorizia nella storia, nell'arte, nell'economia, Gor. 1925, 28; ZUZ X, 1930, zv. 3–4, 129; A. Morassi, L'arte nel Goriziano (v Guida delle vallate dell'Isonzo e del Vipacco 1930), 198–99; Cossar, Storia, 100, 101, 203, 213–19, 306, 307, 404; A. Morassi, Il Settecento goriziano. Catalogo della mostra (Gorizia – Palazzo Attems luglio–agosto 1956), 13–14, 19; C. L. Bozzi, Gorizia e la provincia isontina, Gor. 1965, 76; Varstvo spomenikov XI, 1967, 142; KL Sje I, 22; Thieme–Becker XXIII, 192; M. Zadnikar, Stiški samostan (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 18. zv., II. izd., Lj. 1971), 19–20; Leopoldo Perco – Mostra delle opere. Gor., Palazzo Attems, dic. 1972 – genn. 1973, pass.; M. Medeot, Carlo Michele Liechtenreiter, Vocel 6. apr. 1974; M. Medeot, Due ritrattisti goriziani, Vocel 12. apr. 1975; S. Tavano, Dal Seicento all'Ottocento (v Cormons: quindici secoli d'arte, S. Tavano – A. e G. Bergamini, Udine 1975), 112–16 (sl. 65, 66); S. Vrišer, Baročno kiparstvo v osrednji Slov., Lj. 1976, 169; M. M. Pascoletti, La pinaco teca di Palazzo Attems, StudG XLV, 1977, 55–57; S. Tavano, Il castello di Gorizia, Gor. 1978, 118; G. Bradaschia, Andiamo insieme a visitare i musei provinciali di Gorizia, Gor. 1978, pass.; Maria Teresa e il Settecento goriziano. Catalo go della mostra, Gorizia, Palazzo Attems 12 dic. 1981 – 28 febbr. 1982, 60, 220, 225, 241, 243; Goriški grad. Itinerari isontini. Seconda serie II, Comune di Gorizia 1983, 21–22; NadškAGor. (Duomo 65/4); podatki R. Zadnika; ž. arh. v Gočah.

V-č