Lenič, Jože (1922–2012)

Lenič Jože, univ. prof. in strokovnjak za lesna vlakna in lesna tvoriva, r. 8. jun. 1922 (op. ur.: 28. jun. 1922) v Ilirski Bistrici, živi v Lj. Oče Josip, mehanik, mati Julijana Prijatelj. Po osn. š. v domačem kraju se je vpisal v real. gimn. v Lj., a med vojno prekinil šolanje (1941–46), zato je maturiral 1946 v Celju. Od 1941–43 je bil delavec v lesni industriji, od jeseni 1943–45 je bil delno na prisilnem delu v Avstriji, delno v NOB. Od 1946–51 študiral na lesno-industr. odd. Gozdarske fak. v Zgbu. 1951 se je zaposlil v lesno-kemični industr. Lesonit v Ilir. Bistrici, najprej kot pripravnik v proizvodnji (1951–52), nato vodja proizvodnega odd. (1953–55), tehnični dir. (1956–59), glavni dir. (1960–62) in dir. raziskovalno-razvojnega centra (1963–66). 1957 je bil kot štipendist FAO 5 mes. na specializaciji v Braunschweigu (Institut für Holzforschung an der Technischen Universität). V letih 1963–66 je absolviral tretjo stopnjo in si pridobil akad. naslov magistra iz kemične predelave lesa. Od začetka 1967 do apr. 1968 je bil v rednem delovnem razmerju v Centralnem inštitutu za raziskavo lesa v Stockholmu (Svenska Träforsknings-instituet) kot raziskovalni asistent. V tem času se je ukvarjal s problemi reduktivnega beljenja celuloze in z raziskavami fotokemičnih reakcij kromofornih skupin v lesu. Po vrnitvi se je spet zaposlil pri Lesonitu, kjer je vodil raziskovalno-razvojni inštitut. Od 1968–72 je ob delu pripravljal disertacijo v okviru stolice za kemijsko predelavo lesa Gozd. fak. v Zgbu. Delo je uspešno zagovarjal 27. jan. 1972 in si pridobil doktorat znanosti s področja kemične predelave lesa. Febr. 1973 je bil imenovan za izred. prof. za predmet lesne vlaknine na Biotehn. fak. U v Lj., kjer je napredoval do red. prof. (1980), predstojnika odd. za kemično predelavo lesa in predstoj. stolice za lesna vlakna in materiale. Izdelal je vrsto projektov, ki so jih realizirali: Primerjalna študija povečanja kapacitete tovarne Lesonit na 25.000 ton/leto ob 30.000 ton/leto. Vsebuje zazidalni načrt za razvoj LKI Lesonit za dobo 1965–1970, Ilirska Bistrica 1969; Projekt za tehnologijo za uvedbo serijsko lakiranih vlaknenih plošč. Izdelava detajlnih načrtov za opremo. Realizacija objekta 1958 s kapaciteto 300.000 m² letno, s čimer je na jsl. tržišče uveden nov proizvod lesomal; Obdelava tehnologije za kaširanje vlaknenih plošč s folijami, impregniranimi z melaminsko smolo. Realizacija 1958 in uvedba novega proizvoda lesomina na jsl. tržišču; Tehnološki projekt za novo lakirnico za vlaknene plošče ca. 600.000 m² letno. Izdelava idejnega načrta in investicijskega programa za tehnološki laboratorij. Realizacija 1962; Študija tehnoloških variant za izgradnjo nove proizvodne linije za vlaknene plošče. Realizacija 1979; Izdelava tehnološkega dela investicijskega programa tovarne plošč vlaknenk in plastičnih laminatov za ŠIK Kopaonik, Kuršumlija. Objekt realiziran 1966; Okvirni in dolgoročni program raziskovalnega dela za področje lesnih tvoriv. Program je sprejela industrija lesnih plošč SRS 1974. – Pripravil je več raziskav, elaboratov in ekspertiz, npr.: Auswirkung verschiedener Vorbehandlungen des Buchenholzes auf die Eigenschaften der Hartfaserplatten, Braunschweig 1957; Kritična ocena izgradnje tovarn vlaknenih plošč v Jsli., Lj. 1975; Organizacija raziskovalne dejavnosti v lesarstvu Sje., Lj. 1976 (za Poslovno združenje Les, BFT); Prikaz tržnih možnosti papirnih folij, impregniranih z melaminsko smolo, za površinsko oplemenitenje lesnih tvoriv in proizvodnjo dekorativnih laminatov, Lj. 1975 (za Slovenijales, skupaj z D. Debeljak); Strokovno mnenje o tehnoloških variantah za proizvodnjo vlaknenk po suhem postopku v LKI Lesonit, Ilirska Bistrica, Lj. 1976 (za Lesonit); Vrednotenje nekaterih važnejših postopkov in materialov za oplemenitenje ploskovnih lesnih tvoriv, Lj. 1976 (za Lesno industrijo); Lesna plošča v gradbenih elementih, Lj. 1980 (s sodelavci). – Znanstveni in strokovni sestavki: Izbor tehnološkog postupka za proizvodnja tvrdih lesonit ploča od bukovim, Drvarski glasnik 1961; O polusuhom i stihom postupku u proizvodnji ploča vlaknatica, Drvar. glasnik 1961; O izkušnjah s krvno-albuminskimi lepili v proizvodnji lesovinskih plošč, Les 1961; Krvni albumin kao ljepilo u drvnoj industriji, posebno u proizvodnji ploča vlaknatica, v Zborniku referatov Simpozija o lepilih, Zgb, Savez kemičara i tehnologa Hrvatske 1963; Problematika perspektivnog razvoja i proizvodnje i potrošnje ploča vlaknatica, Drvar, glasnik 1963; Einfluss von Aluminiumsulphat auf Eigenschaften von Hartfaserplatten, Svenskpapperstidning 72, 1969; Oplemenitene vlaknene in iverne plošče in nekatere metode za testiranje njihove kvalitete, Referat na 1. posvetovanju jsl. lesne industrije, Lj. 1965; Glavne vrste sodobnih prekrivnih materialov, Les 1973; Prehydrolysis of beech wood and its influence on the chemical and physical properties of fibres I, II, Paperi ja puu 1973; Ploskovna lesna tvoriva kot material za površinsko oplemenitenje z uporabo pritiska, Les 1974; Synthesis of chromophores of the 2,4 –and 4,4 – dihydroxystilhene types. Acta chemica Scandinavica B 28, 1974 (skupaj z J. Giererjem, I. Norenom, I. Szabo-Linom); Kemične in fizikalno-kemične lastnosti lesa, Lj. 1983 (skupaj z Vesno Tišler). – Samostojni knjigi: Kemijske promjene bukovine i smrekovine pri izradi tvrdih ploča vlaknatica, Zgb 1967; Utjecaj predhidrolize bukovine na kemijska i fizikalna svojstva vlakanaca, Zgb, Kemija u industriji 1971 (doktorska disertacija). – L. ima tri patente: Stroj za kontinuirano nanašanje tekočih sredstev, prednostno na ravne in delno upognjene površine (YU 26078 P 1059/64, 1967–06–03); Stroj za rezkanje utorov v lesovinske plošče ali slično (YU 26827 P 1442–65, 1968–05–28); Naprava za polnjenje in praznjenje stiskalnice, prednostno za lesovinske plošče s stiskalnico (YU 27000 P 1446/65, 1968–06–28). – L. je član švedskega združenja inž. in tehnikov celulozne in papirne industrije (Svenska Pappers och Cellulosa Ingeniorsföreningen) in TAPPI (Technical Association Pulp and Paper Industry). Odlikovan je bil z redom zaslug za narod 3. stopnje in dvakrat z redom dela 3. stopnje.

Prim.: Osebni podatki; ULjBB III, 1007–09 s celotno bibliografijo; slika Drvna industrija 30 (1979), 11–12, str. 351.

Jem.