Lenassi, Jule (1924–1945)

Lenassi Jule, časnikar, turistični delavec, r. 26. sept. 1924 v Gor., živi v Portorožu. Oče Julij, trgovec, mati Francka Godina, uradnica. Ker so L-ega očeta fašisti preganjali in mu zaplenili vse imetje v Gor., se je družina preselila 1926 v Opatijo, pa tudi od tu so morali 1927 zbežati, ker je oblast odkrila očetovo antifašistično dejavnost (sodelovanje z Vl. Gortanom) in izdala za njim tiralico. L. je obiskoval osn. š. v raznih krajih Sje (Žiri, Lj., Logatec), gimn. je začel obiskovati v Lj., maturiral je 1944 v Celovcu. Še isto jesen je bil odpeljan v delovno taborišče Winklern na Tirolskem. Po vrnitvi domov okt. 1945 je delal kot težak, da je mogel kot najstarejši sin vzdrževati družino, ki je ostala brez očeta. Jan. 1947 se je zaposlil kot prevajalec v splošni redakciji radia Lj. Ob ustanavljanju radia Koper je mar. 1949 postal prvi časnikar nove rad. postaje. 1954 je prevzel vodstvo podružnice SPor v Kopru, v času trž. krize (1953) je bil dopisnik LDk iz Trsta (pod psevdonimom Pino Daneu). Bil je dopisnik za SPor s slov. obale, hkrati pa je vedno intenzivneje deloval na turističnem področju (referent za turizem piranske občine). 1960–61 je bil prvi dir. Turistične direkcije Portorož (kasnejši Zavod za turizem), v tem času je bil organizacijski tajn. prvega medeonskega šahovskega turnirja v Portorožu (1958) in idejni pobudnik mednarodnega kiparskega srečanja Forma viva. 1962 se je vrnil k časnikarstvu in delal kot tajn. govorjenega programa TV Lj., zaradi družinskih razlogov se je 1962 vrnil v Portorož in bil osem let časnikar pri PrimN. Od 1971 se je znova zaposlil pri portoroškem Zavodu za turizem kot referent za prireditve in propagando. Organiziral je več prireditev za turistično poživitev slov. obale (pevski festivali, kongresni turizem, gradnja Avditorija itd.). Po treh letih je zbolel in bil 1977 invalidsko upokojen, še vedno občasno deluje kot dopisnik domačih in tujih časnikov in časopisov predvsem s turističnimi prispevki. Življenje L-ega očeta Julija je primer usode človeka, ki je doživel faš. preganjanje in nacistični zapor, potem ko se je še dijak udeležil protinem. demonstracij v Avstro-Ogrski (Lj. 1908) ter se 8 let boril kot avstr. vojak (redni vojaški rok v Bosni, balkanske vojne, Galicija, soška fronta), da ga je gestapo že 1941 zaprl v Begunjah in da je zaradi posledic prestanega v zaporu umrl jul. 1945.

Prim.: Osebni podatki; Nedeljski Dk 30. nov. 1980, št. 327, 5.

B. Mar.