Leban, Matija (?–?)

Leban Matija, šolnik na Goriškem. Njegovo življenje ni ugotovljeno, v šolske dokumente je prišel 1775, ko so 3. sept. ustanovili v Gor. normalko. Normalka je bila »učiteljišče one dobe« (Apih), ves pouk pa je bil v nemščini. Ker nem. v Gor. ni bila razširjena, je član šolske komisije Morelli 4. dec. 1775 predlagal dunajski dvorni komisiji, naj ustanovi v Gor. pripravnico za normalko. Dvorna komisija je načrt že 23. dec. 1775 odobrila in »naročila učitelju Matiju Lebanu, naj poučuje vsak dan po dovršenem normalčnem pouku 1 3/4 ure "s svojo spretnostjo in potrpežljivostjo" take dijake, ki prav nič nemški ne znajo. Izbrali pa so L., ker je bil vešč nem., slov. in ital.« (Apih). Kmalu pa so uvideli, da je to premalo, zato so ustanovili 1776 popoln in reden elementarni razred in nastavili dva osnovnošol. učitelja, Lebana in Portulussija, najbrž enega za slov., drugega za ital. dečke. Preosnova se je opravila po L-em načrtu, »ki se je sploh kazal moža krepke iniciative« (Apih). L. pa kmalu ni bil zadovoljen z učno snovjo, zato je poslal svoj načrt naravnost cesarici Mariji Tereziji. Ker ni nem. materin jezik, je učenci ne znajo, zato bi bilo bolje ustanoviti šolo za nem. jezik (deutsche Sprachschule) s tremi učitelji, ki bi znali vse tri deželne jezike (nem., slov., ital.), ker se morajo nadomeščati. Enako bi moral biti usposobljen katehet. Verouk bi morali učiti v materinščini, da bi mogli učenci doma s starši ponavljati snov. Ker ne zna ravn. in katehet Hilferding deželnih jezikov, naj postavijo Lebana za ravn. ali pa ga prestavijo. L-ovo pismo cesarici, ki mu je sledilo še eno, je vzbudilo živahne polemike in v gor. šol. komisiji sta bila člana Morelli in Romano osebno proti Lebanu. Zato so ga 22. febr. 1777 kazensko prestavili v Bovec, da ustanovi tam trivialko. Ustanovil jo je in poučeval v nem. in slov. ter dosegal lepe uspehe. Takoj je poslovenil abecednik in ga poslal gor. šol. komisiji, morda je mislil, da bo ustregel tudi grofu Emanuelu Torresu, poročevalcu gor. šol. komisije, ki mu je bil naklonjen. Vendar njegovega abecednika niso natisnili, ker je 9. apr. 1777 študijski odsek dvorne kancelerije svetoval gor. komisiji, naj dà knjige za šole na kmetih (čitanka, abecednik, katekizem) posloveniti po »kranjskem« ravn. Kumerdeju, natisnejo pa se lahko na Dunaju. L. je bil 1779 še v Bovcu, potem ni o njem več sledu. Pred nastopom na normalki pa je več let vodil zasebno šolo v Gorici.

Vrini.: Jož. Apih, Ustanovitev narodne šole na Slov., LMS 1894, 253–314; 1895, 146–232; Kidrič, Zgod. 197–98, 200, 201.

Jem.