Lavrin, Andrej Jožef (1743–1808)

Lavrin Andrej Jožef, pesnik in pisatelj, r. 13. sept. 1743 v Vipavi, u. 24. apr. 1808 v Šempetru pri Gor. Oče Jožef, kmet, mati Terezija (priimek v krstni knjigi ni naveden). Gimn. je dovršil v Novem mestu 1759 (Dodič, 400), filozofijo morda v Lj. (Kidrič, 151, a letnica mature je tu zgrešena), bogoslovje je študiral v Gradcu in na Dunaju, kjer je dosegel doktorat iz filozofije in teologije. Po novi maši 1768 v Vipavi je ostal tu za kaplana do jun. 1779, ko ga je nadškof Rudolf grof Edling (PSBL I, 227–29) imenoval za župnika v Šempetru pri Gor. Župnija je bila po obsegu in dohodkih ena izmed najpomembnejših v gor. nadškofiji, zato so jo nadškofje oddajali najzglednejšim in najpomembnejšim duhovnikom. Kmalu nato ga je nadškof imenoval za avditorja in generalnega provikarja gor. nadškofije. 1784 se je moral nadškof Edling na pritisk cesarja Jožefa II. odpovedati nadškofiji, novi škof Inzaghi je L. imenoval za konzistorialnega svetnika in izpraševalca pri župnijskih izpitih, 1790 za častnega kanonika. Ko je škof razdelil škofijo v okrožne dekanate, je postal L. okrožni dekan za skoro polovico slov. ozemlja tedanje škofije. L. je prvi goriški pesnik in je sodeloval v zbirki prigodnic v čast grofu Janezu Filipu Cobenzlu (PSBL I, 191–92), ki je imel posestva na Goriškem in Kranjskem in je sodeloval pri podpisu tešinskega miru 13. maja 1779. Zbirka ima naslov: Raccolta di composizioni e di poesie italiane, latine, francesi, friulane, tedesche, cragnoline, inglesi e greche ed ebraiche in occasione che... Giovanni Filippo del S. R. J. Conte Cobenzl... fu commissario plenipotenziario... al congresso di Teschen per lo stabilimento della pace tra le armi austriache e prussiane conclusa... nel XIII. maggio MDCCLXXIX. Na str. 81 je pesem Na povikšanje tiga visoku rojeniga gospoda, gospoda Filipa kneza Kobencelna etc. k narvikši službi vunanjih opravil, in s podnaslovom Anacreon. Pesem je brez podpisa in je po mnenju literarnih zgodovinarjev Japljeva (Kidrič, 198). Na naslednji str. je L. pesem pod istim naslovom kot prejšnja, le namesto Anacreon stoji Oda slovenska. Na desni str. je it. prevod z napisom: »Dell'ode slava sulla esaltazione di sua eccellenza il signore signore Filippo conte di Cobenzl (Plen. Tit.) al più alto servigio degli affari esteri«. Pod pesmijo je podpis: Parafrasi dell'abate Andrea Lavrin, protonotario apostolico etc. Japljeva pesem je anakreontična oda, L. sapfična parafraza, obe obliki sta prvič v slov. pesništvu. L. je dal pesmi izrecno prerodno dikcijo: poudarja, da govori v imenu »Slavencev«, da »mi se le časti veselimo visoke našga Slavenca«, in prosi slavljenca, »per tolkajn delih nikar pozabit tvojih Slavencov«. Pesem je klasicistična, precej prozaična, pomembno pa je, da je prvikrat v slov. poeziji rabil namesto pokrajinskega splošno narodno ime Slavenec (Slavenec, ker je mislil, da prihaja od »slava«). Pozneje ni več zlagal pesmi, spisal pa je še kratko zgodovino oglejskega patriarhata in goriške nadškofije, ki je natisnjena v Marianovi Austria Sacra.

Prim.: Župni arh. Vipava; S. R.(utar), Dve stari slov. pesmi, LZ 1894, 62–64; Isti, A. J. Lavrin, LZ 1894, 127; Kidrič, Zgod. 151, 198, 200, 249, 722; St. Stanič, A. J. Lavrin, KolGMD 1952, 115–16; M. Dodič, 225 let novomeške gimnazije, Novo mesto 1971, 400; PSBL I, 191–92; Alf. Gspan, Cvetnik slov. vezane besede, I, Lj. 1978, 296–97; A. Slodnjak, pismo 25. jun. 1979.

Jem.