Lavrih, Janez (1911–1993)

Lavrih Janez, gledališki igralec, steklar, r. 4. sept. 1911 v Lj., oče Franc (1877–1949), železničarski delavec, mati Pavla Anžur (1886–1966), gospodinja. V družini je bilo pet otrok, med katerimi je brat Franc postal slikar samouk. L. je osn. š. obiskoval v Lj. (1918–25), nato obrtno š. na Ledinah (Lj.) (1925–28) ter istočasno razne gledal. tečaje pri prof. Šestu, Skrbinšku... ter se tam vključil v amaterska kult. društva kot npr. Ljudski oder v Mostah, Mladinski dom Kodeljevo, Delavski oder, Sokol (Vič), v katerih je igral, sodeloval pa je tudi pri oblikovanju kulis. Tej dejavnosti je ostal zvest tudi po pridobitvi poklica, izučil se je za steklarskega brusilca in se hitro uveljavil kot zelo sposoben mojster, tako da so ga tik pred drugo svet. vojno nameravali poslati na specilizacijo na Dunaj. V letih 1936–38 je sodeloval tudi pri Šentjakobskem odru, nato pa je odšel v Split, kjer je ostal kot poslovodja tvrdke Spektrum tri leta in se takoj vključil v dramsko amatersko skupino. Prva leta vojne je preživel v Zgbu, kjer je najprej delal v Slovenskem društvu, kasneje pa so ga ustaši kot protidržavni element preganjali. 1943 mu je uspelo priti ilegalno v Lj., kjer mu je direktor Šentjakobskega gledališča preskrbel domovinski list, tako da se je lahko zaposlil pri steklarskem podjetju Kristal, ki je steklarje zelo potrebovalo. Po osvoboditvi je nadaljeval svoje poklicno delo steklarja ter vodil tovrstno podjetje. Že v sezoni 1946–47 se je spet vključil v delo Šentjakobskega gledališča, v katerem je sodeloval do 1949, ko je začel Jože Tiran pripravljati ustanovitev Mestnega gledališča ljubljanskega. V teh letih je sodeloval pri obnavljanju gledaliških dvoran ter obiskoval tudi enoletno gledališko šolo, v okviru katere so pripravljali vrsto študijskih predstav. Po uspešnem zaključnem izpitu na tej šoli je bil 1950 nastavljen kot igralec v MGL, kjer je ostal do 1955. Istočasno je vodil dramski krožek KUD Fran Levstik na Viču, vodil šminkarske tečaje ter sodeloval tudi z drugimi društvi, za katera je režiral vrsto predstav. 1955 je odprl steklarsko delavnico v Novi Gorici in se takoj vključil v nastajanje gor. gledališča, istočasno pa je sodeloval tudi z različnimi amaterskimi društvi, predvsem s PD Jože Srebrnič v Solkanu, za katero je režiral Finžgarjevega Divjega lovca (1956), Fedorjevo Uspavanko (1958), Ocvirkovo Ko bi padli oživeli (1959). Od 1957 je bil tudi član uprav. odb. Mest. gled. v Novi Gorici. 1961 je predal steklarsko delavnico obrtnemu podjetju in ostal v njem dve leti, nato je ponovno odprl svojo delavnico, ki jo je moral zapreti 1968, ko je postal spet igralec v gor. gled. do upokojitve 1972. Vendar je ostal zvest gledališču tudi potem, saj igra vsako sezono kot honorarni igralec, istočasno pa je več let uokvirjal slike. L. je v svoji dolgoletni gled. dejavnosti odigral množico vlog, režiral vrsto predstav za amaterske odre, pripravil precej inscenacij ter se tudi vključil v izobraževanje amaterskih gled. igralcev. Sodeloval je tudi v slov. filmih Na svoji zemlji, Jara gospoda, v različnih društvih, pri SSG Trst. Med igralskimi stvaritvami v Novi Gorici izstopajo: Stari grof (Kreft, Celjski grofje, 1956), Deseti brat (Deseti brat, 1956), Žabon (Vilinček z lune, 1963), Dimitrijevič (Nušić, Žalujoči ostali), Dr. Brubaker (Sedem let skomin, 1964), Matevžek (Jurčič–Rob, Deseti brat, 1972), Drobant (Goldoni, Primorske zdrahe, 1971), Berač (Pregelj, Berači, 1972), Mrzel (Cuderman, Igra o grešnem puntarju, 1975), Šalander (Cankar, Hlapci, 1974), Tardiveau (E. Labiche, Florentinski slamnik, 1975), Petkovšek (Brnčič, Med štirimi stenami, 1975), Sirelli (Pirandello, Kaj je resnica, 1979), Umrli naddavkar (Grum, Dogodek..., 1980), Polkovnik (Brecht, Prividi Simone Machard, 1980), Antonio (Shakespeare, Dva gospoda iz Verone, 1980), Don Louis (Molière, Don Jouan, 1981), Matvej (Turgenjev, Mesec dni na kmetih, 1982), Stari učitelj (M. Kundera, Burka, 1983), Nestor (Shakespeare, Troilus in Kresida, 1983).

Prim.: Osebni podatki in osebni arh. (fotografsko gradivo); arh. PDG; gledališki listi PDG; SGL 2, 369; Stolet. slov. čitalnice v Solkanu 1867–1967, Solkan–Nova Gorica 1967, 31; gledal. kritike posameznih predstav.

Jan