Lavrenčič, Devana (1929–)

Lavrenčič Devana, por. Cannata, dr. inž. elektrotehnike s specializacijo v jedrski fiziki, r. 20. jan. 1929 v Mariboru, živi v Rimu. Oče Anton, uradnik iz Štandreža pri Gor., mati Milena Cotič je bila iz Trsta. Oče je hišo v Škednju kupil 1917. (1939–41), nato v Novem mestu (1941–45), ko se je družina vrnila v Trst na materin dom. Tu je nadaljevala na Višji real. gimn. (zdaj Licej Fr. Prešeren) in maturirala leta 1947. Vpisala se je na Fakulteto za inž. v Trstu in diplomirala za industr. inž. na Politecnico v Turinu (1955). Specializirala se je na Politecnico v Milanu (1957–58) in dosegla specializacijo v jedrski fiziki. Medtem je poučevala mat. in fiz. na Trg. tehn. zavodu Ž. Zois v Trstu (1953–55) in bila pov. ravn. Industrijskega strok. tečaja v Nabrežini pri Tr. (1955–56), nato je delala kot inž. pri Soc. Edison v Milanu (1956–59). Od 1959 dalje je pri CNEN (Comitato nazionale per l'energia nucleare) v Rimu, kjer raziskuje miroljubno uporabo jedrske energije, ekonomska vprašanja v zvezi z uvajanjem jedrske energije v energetske sisteme, daljinsko ogrevanje, težko vodo, gorivna cikla U-Pu in U-Th in prevaja. Od 1959 redno sodeluje z znanstvenimi članki v Notiziario CNEN in v njih razpravlja o različnih vprašanjih atomske energije, o atomskih reaktorjih v ZDA, v evropskih državah, predvsem pa v SSSR, o pogonskih elementih v reaktorjih, o težki vodi, o ohlajanju reaktorjev na plin v ZDA, o gospodarski koristnosti, o raznih atomskih središčih in programih v posameznih državah in podobnem. Daljši članki so: Dounreay Fast Reactor (Notiziario 6, 1960), Elementi di combustibile dei reattori di potenza nel mondo. I. Tabelle con dati e schemi (Not. 6, 1960 v prilogi), Centro di ricerche di Jülich (Not. 6, 1960), Centrale sperimentale di Kahl (Not. 7, 1961), I reattori chimico-nucleari (Not. 8, 1962), Elementi di combustibile per reattori di potenza in funzione o in costruzione nel mondo al 30 giugno 1963 (tabella) (Not. 9, 1963), Valutazione dei costi di una centrale nucleare (Not. 9, 1963), I reattori nucleari nell'Unione Sovietica (Not. 15, 1969), L'energia nucleare nei Paesi del Comecon (Not. 23, 1977). Leta 1966 je izdala samostojni razpravi: Energia nucleare nell'Unione Sovietica in Energia nucleare in Polonia (Edizione CNEN. Serie Documentazione). Z drugimi je sodelovala pri razpravah o plutoniju, o ekonomičnosti gorivnega cikla U-Th, o pridobivanju težke vode, o jedrskem ogrevanju mest, o jedrskih simpozijih idr. Razprave so izšle v it. in tujih strokovnih revijah. Več strokovnih razprav je prevedla iz nem. in rušč. Prevaja iz nem., ang., franc., in vseh slovanskih jezikov. Udeležila se je več simpozijev o jedrski energiji in o njih poročala. Pri CNEN, ki se je apr. 1982 spremenil v ENEA (Comitato nazionale per la ricerca e lo sviluppo dell'energia nucleare e delle energie alternative), je zaradi sposobnosti in delavnosti napredovala do najodgovornejših mest. Samo v Notiziario del CNEN je priobčila nad 60 člankov in razprav, veliko v Documenti DAISE in SSE, v reviji Ingegneria nucleare idr. Od 1983 je znanstveni ataše (addetto scientifico) pri poslaništvu ital. rep. v Moskvi. Za svoje delo je dobila več ital. in tujih priznanj.

Prim.: Vprašalna pola na Odseku za zgod. in narodopisje NŠKT, kjer je tudi seznam vseh njenih publikacij do 1977; Curriculum personalis z bibliografijo od 1966 do danes v arh. PSBL; IzvTrst 1953–56; osebni podatki.

Jem.